PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti ajurveda alergije alge aloe vera aluminij anemija antidepresivi antropologija avtoimunske bolezni baker baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Cochrane čebele črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija denar deževni pragozd diabetes dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektronske sveče farmacija feritin flebotomija fosfati gibanje gnojila gozdovi GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hiperaktivnost hormoni HPV hrenovke humanitarnost ICNIRP Indija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja javno dobro jetra jod kanalizacija karagenan kava klimatske spremembe kmetijstvo kompost kompostno stranišče korale korupcija kriza krma krvni tlak laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina lokalne valute Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina meditacija menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani nadledvična žleza Nara Petrovič navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki okolje onesnaženje orientacija osteoporoza otroci parafin PCB permakultura permetrin pesticidi piretroidi plastika pljuča plodnost podtalnica poliamini prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo prst psi ptiči rak Ray Peat recikliranje re-lokalizacija ribe SAR Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres sveče svetloba ščitnica šola šport tehnologija težke kovine tradicija transferin trebušna slinavka ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost železo želodec žuželke

Matej Huš in sramotenje znanosti

Objavljeno: 5.2.2020

V Sloveniji smo bili v zadnjem času priča številnim polemikam na temo škodljivosti elektromagnetnih sevanj. En od zanimivejših dogodkov je bil vsekakor javni posvet o tehnologiji 5G, ki ga je 24. januarja 2020 organiziral minister za javno upravo Rudi Medved. Na tem posvetu je predaval tudi Matej Huš, doktor kemijskih znanosti s Kemijskega Inštituta, ki pravi, da “nekaj ve o elektromagnetnih sevanjih”. Njegova predavanja so dokaz, da o vsem skupaj res ve le nekaj, in ko o nečem veš premalo, rezultat ponavadi ni dober. V dobri veri, da ne zavaja namenoma, temveč se preprosto ne spozna na biološke znanosti, je potrebno njegove napake izpostaviti, saj ga nepoznavalci tematike kot znanstvenika lahko vzamejo resno. Kot skupina, ki se z biološkimi znanostmi ukvarja že desetletja in ki redno spremlja znanost s področja škodljivosti elektromagnetnih sevanj, bomo spodaj predstavili nekaj njegovih bolj očitnih napak.

1) Stroka JE razdeljena!

Na začetku svojega predavanja Matej Huš izjavi, da stroka glede mnenj o škodljivosti elektromagnetnih sevanj ni razdeljena (27. minuta), kar nikakor ne drži. Stroka je zaradi težavne interpretacije rezultatov raziskav na področju preučevanja bioloških vplivov pogosto razdeljena, na področju preučevanja škodljivih vplivov elektromagnetnih sevanj pa je ta razkol še posebej očiten. To bi verjetno postalo jasno tudi njemu, če bi dejansko bral in razumel znanstveno literaturo s tega področja (glej točko 3).

Huš je za medije kasneje izjavil tudi, da gre pri 252 znanstvenikih, ki Združene narode pozivajo, naj nujno ukrepajo glede zaščite javnosti pred elektromagnetnimi sevanji, za manjšino oziroma “če bi to preslikali na slovenske razmere, je to manj kot 1 človek v Sloveniji” (njegovo izjavo najdete v tem videoposnetku, od 2:12 dalje). Trditev je neresnična, kot je razvidno iz spodnjega dokumenta,(1) gre za večino znanstvenikov s tega področja, o čemer smo podrobneje pisali v eni od prejšnjih objav. Njihovo mnenje je v nasprotju s stališči organizacije ICNIRP, priporočila katere služijo kot podlaga zakonsko določenim dovoljenim mejam po celem svetu.

Slika 1: V dokumentu iz januarja 2020 je skupina znanstvenikov ponovno ugotavljala, da so stališča ICNIRP-a v nasprotju z mnenjem večine znanstvenikov s področja preučevanja škodljivosti elektromagnetnih sevanj, njihova priporočila pa so neustrezna za zaščito javnega zdravja.(1)

Mimogrede, če vas zanima, kaj si o škodljivosti elektromagnetnih sevanj misli večji del stroke, si oglejte naslednji pogovor z vrhunsko, mednarodno uveljavljeno znanstvenico in dolgoletno direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tamaro Lah Turnšek, ki je pri nas edina, za katero vemo, da je izvajala raziskave s področja preučevanja škodljivosti elektromagnetnih sevanj. Lahko si ogledate tudi naslednjo prezentacijo predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metode Dodič Fikfak, ki je že leta 2006 prikazala precej bolj realno sliko problematike od Huševih predstavitev.

2) Matej Huš: “Če sklenemo - ni popolnoma nobenih dokazov, da bi elektromagnetna sevanja škodovala...”

Trditev (64. minuta) ne drži niti z uradnega stališča, saj je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) kot del Svetovne zdravstvene organizacije že leta 2011 ugotovila, da obstajajo “omejeni dokazi”, da radiofrekvenčna (RF) sevanja, vključno s sevanjem mobilnih naprav, povzročajo raka (zaradi česar jih je uvrstila med “možne karcinogene”).(2) To ne pomeni, da ni nobenih dokazov, ampak, če citiramo dr. Metodo Dodič Fikfak, "da je bila dokazana pozitivna vzročna povezava med izpostavljenostjo in nastankom raka v študijah, vendar bias ali pristranost ali confounding ali moteče spremenljivke niso bili z veliko verjetnostjo izključeni."

Slika 2: Huš zavaja javnost, ko pravi, da ni dokazov. Že leta 2011 je IARC uradno potrdil, da obstajajo omejeni dokazi za rakotvornost RF sevanj, tako pri ljudeh kot tudi na živalih. Raziskave na ljudeh so zabeležile povezave z gliomom (vrsta možganskega tumorja) in akustičnim nevromom.(2)

Po letu 2011 pa se je nabralo že toliko novih dokazov, da so mnogi vrhunski znanstveniki s tega področja mnenja, da bi morali RF sevanja uvrstiti med “verjetne” ali “potrjene karcinogene”,(3)(4)(5)(6) posledično pa je IARC ponovno ovrednotenje rakotvornosti RF sevanj označil kot "visoko prioriteto".(7)

Zavedati se je potrebno tudi, o čem govorimo, ko govorimo o “znanstvenih dokazih”. Tu gre za do neke mere subjektivno presojo določene skupine znanstvenikov, s katero se druge skupine znanstvenikov ne strinjajo nujno. Na primer, tisti znanstveniki, ki zagovarjajo upoštevanje načela previdnosti, bi ukrepali oziroma opozarjali veliko prej (pri večji znanstveni negotovosti) od tistih, ki ga ne. To je verjetno celo ključni razlog, zakaj prihaja do zgoraj omenjenega razkola v znanosti. (Mimogrede, trenutni sistem je naravnan tako, da v večini primerov ne upošteva previdnostnega načela, rezultat česar je, da z vseh možnih vidikov zastrupljamo in uničujemo planet.)

3) Matej Huš, ste prepričani, da ste dobro prebrali raziskave?

En izmed bolj nestrokovnih delov Huševe predstavitve je nedvomno njegova “analiza” znanstvenih raziskav, objavljenih na portalu EMF:data, ki ga obtoži zavajanja, čeprav za njim stoji odbor vrhunskih znanstvenikov, ki zagotavlja kakovost podatkov.(8) Huš naj bi pregledal vse, torej skoraj 500 raziskav, objavljenih na tem portalu, in ugotovil, da ena za drugo niso pokazale nobenih povezav med RF sevanji in vplivi na zdravje (54. minuta). Nato pokaže in na kratko komentira nekaj izsledkov takšnih raziskav, ki si jih bomo podrobno ogledali spodaj.

Prva je raziskava avtorjev Schoemaker et al. iz leta 2004,(9) ki pravi:

Slika 3: Tveganje za tumor na isti strani glave, kjer je uporabnik med pogovorom držal telefon, je bilo po 10 letih ali več uporabe mobilnega telefona povečano za 80%. Sklep: “Tveganje za nastanek akustičnega nevroma po 10 letih uporabe mobilnega telefona ne more biti izključeno.”

V tej raziskavi je bilo po 10 letih uporabe mobilnega telefona tveganje za akustični nevrom (vestibularni Schwannom, tumor živčevja) na strani glave, kjer so uporabniki med klicem držali telefon, povečano za 80%. Raziskava je torej odkrila določeno povezavo, ki jo Huš odpiše z besedami, da “znanstveniki dogajanja po 10 letih niso mogli oceniti, ker telefonov ne uporabljamo dovolj dolgo”. A Huš ne pove, da gre za staro študijo (2005) in da so kasneje podobne rezultate dobile tudi druge epidemiološke raziskave. Ne omeni, da je IARC leta 2011 RF sevanja uvrstil med možne karcinogene tudi na podlagi raziskav, ki so pokazale povezavo z akustičnim nevromom (slika 2). Prav tako ne omeni raziskav NTP in Inštituta Ramazzini, ki sta pokazali povečano incidenco Schwannomov pri izpostavljenih živalih. Mnogi znanstveniki so zato mnenja, da dokazi zdaj nedvoumno kažejo, da RF sevanja povzročajo Schwannome, kamor spada tudi akustični nevrom.(3) Omenjene raziskave so tudi razlog, zakaj so italijanska sodišča že večkrat odločila v prid ljudem, ki so trdili, da je njihova dolgoletna uporaba mobilnega telefona povzročila akustični nevrom.(10)

Huš nato pokaže povzetek raziskave avtorjev Divan et al.(11) iz leta 2012, ki pravi:

Slika 4: Izpostavljenost mobilnemu telefonu prenatalno, in do manjše stopnje postnatalno, je bila povezana z vedenjskimi motnjami pri otrocih.

Avtorji so torej že v eni prejšnjih objav poročali o rezultatih večje danske raziskave, ki je ugotavljala povezavo med izpostavljenostjo otrok mobilnim telefonom in vedenjskimi motnjami, ko so bili otroci stari 7 let. Ugotovili so, da je bila izpostavljenost otrok mobilnim telefonom povezana z vedenjskimi motnjami, še posebej, če so bili izpostavljeni prenatalno (v času nosečnosti).

V povzetku so opisani tudi rezultati novejše raziskave:

Slika 5: Uporaba mobilnega telefona je bila povezana z vedenjskimi motnjami pri starosti 7 let pri otrocih, ki so bili prenatalno in postnatalno izpostavljeni mobilnim telefonom.

Novejša raziskava je torej potrdila rezultate prejšnje raziskave – otroci, ki so bili izpostavljeni prenatalno in postnatalno (pred in po rojstvu), so imeli kasneje večje tveganje za vedenjske motnje.

Kako izsledke te raziskave, ki po njegovem “ni pokazala nobene povezave”, komentira Huš? Citiramo: “Če pri večerji namesto da bi se pogovarjali z družino, gledajo v mobilni telefon, to škoduje, ampak ta študija nima nobene zveze z elektromagnetnimi sevanji.”

Če prav razumemo, so po njegovem otroci, ki so bili uporabi mobilnih telefonov izpostavljeni v maternici, imeli vedenjske motnje zato, ker niso sodelovali pri pogovorih pri večerji!

Težko govorimo v imenu drugih, a mi prav gotovo pri takšnih raziskavah (gre za epidemiologijo, ki pokaže povezave, ki niso nujno vzročne) ne trdimo, da je povezava nujno posledica izpostavljenosti RF sevanjem, a kar počne Huš, ni nič drugega kot zavajanje – točno to, kar v tem primeru očita drugim.

Poglejmo še tretjo raziskavo, ki jo je predstavil Huš, katere rezultate so leta 2015 objavili Schoeni et al.(12):

Slika 6: Sprememba v zmogljivosti spomina je bila negativno povezana s kumulativno dolžino izpostavljenosti brezžičnim telefonom, še močnejša pa je bila negativna povezava z odmerkom RF sevanja. To kaže, da bi izpostavljenost RF sevanjem lahko vplivala na spomin.

Huš rezultate interpretira z besedami: “Popolnoma enak zaključek – ni nobene povezave”. Je možno, da tako površno prebere tekst? V njem namreč jasno piše, da so raziskovalci našli povezavo med izpostavljenostjo RF sevanju in slabšimi rezultati testov, ki merijo spomin. Rezultati testov so bili slabši pri tistih, ki so imeli daljšo kumulativno izpostavljenost brezžičnim telefonom, še močnejša pa je bila povezava med slabimi rezultati in odmerkom RF sevanja, ki ga je uporabnik prejel.

Četrto raziskavo hitro odpravi z besedami, "in to gre naprej in naprej, za vse študije se izkaže, da so takšne". A vseeno si oglejmo še to zanimivo raziskavo avtorjev Moon et al.(13) iz leta 2014. Huš je na prosojnici prikazal naslednji zaključek:

Slika 7: Raziskava je odkrila, da so se tumorji (akustični nevromi) bolj pogosto pojavljali na tisti strani glave, kjer je uporabnik držal mobilni telefon, pokazala pa je tudi močno povezavo med volumnom tumorja in kumulativno uporabo mobilnega telefona. Obstaja torej možnost, da uporaba mobilnih telefonov vpliva na rast tumorjev.

Če povzamemo, Huš očitno ali slabo prebere ali pa ne razume izsledkov raziskav, ki so pokazale možne vplive EM sevanj. Morda je to vzrok za njegovo trdno zasidrano prepričanje, da gre pri vsem skupaj le za teorije zarote?

4) Matej Huš: “Samo Lennart Hardell vedno znova odkrije povezavo med EMS in rakom. Nobena druga skupina nikoli ne more ponoviti njegovih zaključkov.”

Huš pri obravnavi epidemioloških raziskav zopet pokaže slabo razumevanje znanosti. Prvič, v znanosti raziskave ne moreš ovreči le zato, ker ti avtor ali rezultati niso všeč (54. minuta), temveč kvečjemu zaradi neustrezne metodologije ali očitnega konflikta interesov. Lennart Hardell je odličen znanstvenik z dolgoletnimi izkušnjami s področja epidemiologije, ki se dobro zaveda pomanjkljivosti epidemioloških raziskav. Njegove raziskave(14)(15)(16)(17)(18)(19) so posledično metodološko zelo dobro zasnovane. Če omenimo le en primer, Hardellove raziskave so med redkimi epidemiološkimi raziskavami, ki so upoštevale tudi uporabo brezvrvičnih telefonov. To je zelo pomembno, saj lahko izključitev uporabnikov brezvrvičnih telefonov (ki so prav tako kot uporabniki mobilnih telefonov lahko izpostavljeni močnemu RF sevanju) rezultate raziskave zamegli do te mere, da je rezultat nejasen. Ker so dobro zasnovane, so Hardellove raziskave konsistentno pokazale močno povezavo med uporabo mobilnih in brezvrvičnih telefonov in več vrstami raka, upoštevajo pa jih vsi resni znanstveniki, vključno z delovno skupino Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), ki je, kot omenjeno zgoraj, leta 2011 tudi na podlagi njegovih starejših raziskav RF sevanja označila kot “možen karcinogen”.

Drugič, obstajajo raziskave, ki so kasneje potrdile Hardellove ugotovitve, a jih Huš ne omeni. Ena od njih je francoska raziskava CERENAT, ki je pri najbolj izpostavljenih uporabnikih pokazala povezavo med tumorji možganov in izpostavljenostjo sevanju mobilnih telefonov (čeprav ni upoštevala uporabnikov brezvrvičnih telefonov).(20)

Tretjič, Huš zavaja tudi v zvezi v raziskavo Interphone(21) (ki jo je napačno označil za kohortno raziskavo – gre za raziskavo primerov s kontrolami), ko pravi, da je raziskava zaključila, da “uporaba mobilnih telefonov ne povečuje tveganja za nastanek gliomov ali meningiomov” (39. minuta). Raziskava je zaključila čisto nekaj drugega – povezava pri uporabnikih, ki so telefon uporabljali najbolj intenzivno, obstaja, v raziskavi je jasno zabeležena, vendar v tistem času (2010) še ni bilo dovolj dokazov, ki bi kazali, da gre za vzročno povezavo. Tudi v tem primeru resni znanstveniki, vključno z delovno skupino Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), ugotovitev te raziskave upoštevajo pri presoji tveganja.

In četrtič, Huš je namesto zgoraj omenjenih raziskav publiki predstavil Dansko kohortno študijo,(22) ki ni pokazala povezave (41. minuta), a je po mnenju številnih znanstvenikov metodološko popolnoma neustrezna.(23)(24)(25) Huš je kot pomanjkljivost raziskave omenil le, da ni upoštevala poslovnih uporabnikov, ni pa omenil, da gre za resno pomanjkljivost. V raziskavi so namreč poslovne uporabnike mobilnih telefonov napačno razvrstili v skupino neizpostavljenih, obenem so dali v skupino neizpostavljenih tudi vse, ki so mobilni telefon pričeli uporabljati po letu 1995. V raziskavi so bili upoštevani le najbolj zgodnji uporabniki mobilnih telefonov (ki so telefon pričeli uporabljati med leti 1993-1995), med katerimi je bil velik del poslovnih uporabnikov. Poleg tega tudi ta raziskava ni upoštevala uporabe brezvrvičnih telefonov. Vse to bi lahko razložilo, zakaj ni pokazala povezave med uporabo mobilnih telefonov in rakom.

Če povzamemo, raziskave švedske skupine (Hardell) in raziskavi CERENAT ter Interphone so pokazale povečano tveganje za raka pri uporabnikih, ki so mobilni telefon uporabljali največ (30 minut na dan ali več). Danska kohortna raziskava tega ni pokazala, a veljavnost njenih rezultatov je močno vprašljiva.

Omeniti pa je potrebno še eno od ključnih ugotovitev epidemioloških raziskav, ki so našle povezavo: rak se je pogosteje pojavljal na strani glave, na kateri uporabnik pri klicanju drži mobilni telefon. To je pomemben indic, da bi lahko šlo za vzročno povezavo, saj si to na kak drug način težko razložimo. V vsakem primeru pa je epidemiološke raziskave zaradi negotovosti vedno potrebno interpretirati skupaj z raziskavami na živalih. O tem bomo govorili v naslednji točki.

5) Huševa interpretacija raziskave NTP (National Toxicology Program, NIEHS) je nepopolna in zavajajoča.

Nekaj pomembnih napak je Huš naredil tudi pri predstavitvi raziskave NTP (42. minuta), ene doslej največjih raziskav, ki so preučevale rakotvornost RF sevanj na živalih. Rezultati raziskave so bili objavljeni leta 2018 in so po mnenju mnogih znanstvenikov ključnega pomena, saj so pokazali, da so RF sevanja pri netermičnih obremenitvah verjeten vzrok določenih vrst raka, ki so bile z RF sevanji povezane tudi v epidemioloških raziskavah na ljudeh.(3) Raziskavo NTP smo že opisali, objavili pa smo tudi poglobljeno obrazložitev s komentarji dr. Ronalda Melnicka (znanstvenika, ki je vodil raziskavo), ki je ovrgel vse glavne kritike raziskave. Spodaj bomo zato našteli le nekaj Huševih najbolj očitnih spodrsljajev.

Huš sicer bežno omeni, da je raziskava pri podganjih samcih pokazala “povečano tveganje za nastanek tumorjev v njihovem srcu“, a to je tudi vse. Raziskava je poleg jasnih dokazov za raka na srcu (maligni Schwannom) pokazala še marsikaj drugega – če omenimo le bistvene ugotovitve, pri podganah so odkrili tudi povečano incidenco več drugih vrst tumorjev in hiperplazij (predrakavih sprememb), vključno z malignimi možganskimi tumorji in tumorji nadledvičnih žlez, poškodovano DNK pa so odkrili pri podganah in miših. Mladiči podganjih samic, izpostavljenih sevanju, so imeli statistično značilno nižjo porodno težo v primerjavi s kontrolno skupino. Pri miših incidenca raka ni bila jasno povečana, a miši sevanju v primerjavi s podganami niso bile izpostavljene v maternici (in utero), ko je organizem najbolj dojemljiv za okoljske vplive, temveč šele po 5-6 tednu starosti.

Huš nadalje zavaja, da raziskava NTP ni bila objavljena v znanstvenih revijah oziroma ni šla skozi strokovno recenzijo (peer-review). V resnici gre za zelo obsežen in pomemben projekt, v zvezi s katerim se poročila pripravljajo več let. Že nekaj časa imamo na voljo strokovno recenzirane osnutke poročil,(26) kjer so navedeni rezultati, in interpretacijo rezultatov s strani odbora za strokovno recenzijo.(27) Poročilo o poškodovani DNK, ki so jo našli pri izpostavljenih živalih, je bilo pred kratkim objavljeno v znanstveni reviji.(28)

Izredno zavajajoča je tudi Huševa trditev, da je bila situacija v raziskavi analogna temu, “da bi nas nekdo dal v mikrovalovno pečico”. Raziskava NTP je bila v osnovi zasnovana tako, da je preverjala netermične učinke RF sevanja oz. učinke pri minimalnem segrevanju, do kakršnega lahko pride tudi pri uporabi mobilnih telefonov. Na primer, v raziskavi na podganah je bila sprememba telesne temperature tudi pri največjih sevalnih obremenitvah manj kot 1°C, kar se smatra za netermični učinek.(4)

Huš trdi tudi, da so bile podgane izpostavljene veliko večjim sevalnim obremenitvam, kot smo jim izpostavljeni v realnem življenju. Dr. Melnick, znanstvenik, ki je vodil raziskavo, je razložil, da je bila izpostavljenost živali vrednostim SAR 1,5, 3,0 in 6,0 W/kg izbrana namenoma, saj pri uporabi mobilnega telefona pride do povečane izpostavljenosti na določenih delih telesa (npr. na strani glave, kjer držimo telefon).(4) Za določevanje tveganja so posledično relevantne mejne vrednosti za lokalizirano izpostavljenost, ki so za splošno populacijo 1,6 W/kg v ZDA (povprečje na 1 g tkiva) in 2,0 W/kg v Evropi (povprečje na 10 g tkiva), za poklicno izpostavljenost pa so meje celo veliko višje, 8,0 W/kg v ZDA in 10 W/kg v Evropi. Izpostavljenost živali v raziskavi je bila torej nižja od dovoljenih meja, kar pomeni, da le-te ne zaščitijo vseh uporabnikov v vseh pogojih uporabe. Poleg tega so bile dovoljene meje izračunane z varnostnim faktorjem ob predpostavki, da netermični učinki sevanj ne obstajajo. Glede na to, da je raziskava NTP nedvoumno potrdila obstoj netermičnih učinkov, je zaključek lahko le en – dovoljene meje so neustrezne za zaščito javnega zdravja.

Zanimivo je tudi, da Huš vrednosti SAR, ki so jim bile izpostavljene živali (1,5-6,0 W/kg), označi za "brutalno visoke", medtem ko je na začetku svoje predstavitve v povezavi z vrednostmi SAR razlagal, da "če se peljete s kolesom v hrib, oddajate do 10 W/kg toplote (po celem telesu), pa vaše telo to popolnoma dobro skompenzira" (37. minuta).

Obenem Huš nikjer ne omeni raziskav, ki so pokazale povečano incidenco tumorjev pri živalih, izpostavljenih precej nižjim sevalnim obremenitvam od živali v raziskavi NTP (te raziskave smo obravnavali v posebnem članku). Ne omeni niti opozorila dr. Melnicka,(29) ki ga je po objavi rezultatov raziskave javno izrekel: “Ne smemo več predpostavljati, da je katerakoli brezžična tehnologija, vključno s 5G, varna, ne da bi jo prej ustrezno stestirali. Kakršnokoli drugačno ravnanje je neetično.”

Dodali bi še en komentar glede raziskave NTP. Gre za eno redkih dolgoročnih, kakovostnih raziskav, ki so v zadnjih desetletjih preučevale rakotvornost RF sevanj na živalih. Če tudi ta raziskava ne bi bila ustrezna, kot trdi Huš, potem lahko sklenemo edino, da je znanost popolnoma nezmožna pravočasno ugotavljati škodljive vplive elektromagnetnih sevanj na okolje. Raziskava NTP je preučevala dolgoročne učinke frekvenc 2G in 3G, tehnologij, ki so bile ob objavi rezultatov že skorajda zastarele, medtem ko podobnih raziskav za 4G in 5G nimamo, čeprav je velik del svetovne populacije RF sevanju omrežja 4G izpostavljen že več let.

6) Graf incidence tumorjev osrednjega živčnega sistema (vključno z možganskimi tumorji) na Danskem ni izmišljen

Huš v svojem predavanju obdolži Švedsko fundacijo za zaščito pred sevanji (Stralskyddsstiftelsen), da je, citiramo, “popolnoma neverodostojen vir, ki prikazuje popolnoma lažne informacije”. Švedska fundacija je namreč leta 2017 na svoji spletni strani objavila graf, ki prikazuje porast tumorjev osrednjega živčnega sistema (vključno z možganskimi tumorji) na Danskem, ki si ga je po Huševih besedah “izmislila” (50. minuta).

Pa si poglejmo, kaj pravi graf, ki ga je objavila švedska fundacija:

Graf 1: Število novih pacientov s tumorji osrednjega živčnega sistema na Danskem (1990-2015).

Graf torej prikazuje incidenco (vse nove primere raka, ki so jih zabeležili v določenem letu) in hitro smo ugotovili, da gre za podatke iz registra NORDCAN (uradni register raka za nordijske države), ki vključujejo tako maligne kot benigne tumorje osrednjega živčnega sistema. Ti podatki so prikazani celo v eni od raziskav,(30) ki jih kot kredibilne znanstvene vire navaja Huš (glej “Supplementary Figure 1” na tej povezavi)! S tem grafom ni torej popolnoma nič narobe, težava je le v tem, da se je Huš zmotil, ker ne pozna osnov epidemiologije in površno bere raziskave.

Spodaj je prikazana ena od slik,(31) prikazanih na njegovih prosojnicah:

Slika 8: Starostno standardizirana incidenca tumorjev osrednjega živčnega sistema v letu 2016. Danska spada v skupino držav z največjo starostno standardizirano incidenco (19,3-21,3 na 100000 oseb).

Huš primerja starostno standardizirano incidenco, prikazano na sliki 8 (19,3-21,3 na 100000 oseb), z izračunom iz grafa 1 (32 na 100000 oseb), na podlagi česar sklene, da si je švedska fundacija zgornji graf izmislila. A v resnici Huš primerja incidenco s starostno standardizirano incidenco, kar je nekaj popolnoma drugega. Po domače bi temu rekli, da primerja jabolka in hruške.

Na njegovi prosojnici je prikazan tudi naslednji graf iz že omenjene raziskave:(30)

Graf 2: Starostno standardizirana incidenca tumorjev osrednjega živčnega sistema na Danskem (1993-2007).

Na podlagi tega grafa, ki prikazuje starostno standardizirano incidenco izključno malignih tumorjev iz drugega registra EUREG (podatki se od registra do registra lahko zelo razlikujejo), Huš sklene, da ni prišlo do “popolnoma nobenega povečanja incidence”, in švedsko fundacijo zopet obdolži zavajanja. V resnici celo ta graf z logaritemsko skalo kaže nekolikšen porast incidence, Huš pa zopet primerja jabolka in hruške.

Porast možganskih tumorjev (ki predstavljajo velik del tumorjev osrednjega živčnega sistema) na Danskem so potrdile tudi druge recenzirane znanstvene objave:(32)

Slika 9: Starostno standardizirana incidenca možganskih tumorjev se je na Danskem med leti 2003-2012 povečala za 41,2% pri moških in za 46,1% pri ženskah.

Incidenca se torej povečuje, vzrok za to povečanje pa ni staranje prebivalstva.

Za najbolj agresivno vrsto glioma (vrsta raka, ki je bila v epidemioloških raziskavah povezana z uporabo mobilnih telefonov), imenovano glioblastoma multiforme, smo prav tako našli uradne podatke za Dansko.(33) Spodaj si lahko ogledate graf, ki jih prikazuje:(34)

Graf 3: Incidenca možganskega tumorja glioblastoma multiforme na Danskem (1995-2017). V tem obdobju se je število novih pacientov s to vrsto raka skoraj podvojilo.

Če sklenemo, na podlagi nepoznavanja osnov epidemiologije in površnega branja raziskav Huš druge obtožuje zavajanja in celo laganja. Gre za dober prikaz, kako hitro lahko zaradi nepoznavanja pridemo do popolnoma napačnih zaključkov.

In ko smo že pri neresničnih informacijah, Huš svoje podatke zelo verjetno dobiva tudi s strani ICNIRP-a, zgoraj omenjene organizacije, katere priporočila služijo kot osnova za določevanje zakonsko določenih mejnih vrednosti. Znano je, da so informacije ICNIRP-a neverodostojne,(1) v nekaterih primerih pa bi jih lahko označili celo, če uporabimo Hušev žargon, za popolno izmišljotino.

7) Raziskave so pokazale povezavo med nizkofrekvenčnimi sevanji in levkemijo

Huš se je spravil tudi na našo infografiko in nam očital zastraševanje (59. minuta) glede omenjene povezave med otroško levkemijo in nizkofrekvenčnimi sevanji (katerih viri so npr. daljnovodi, električno omrežje in gospodinjske naprave). Trdi, da na strani National Cancer Institute (NCI)(35) jasno piše, da “ni popolnoma nobenih dokazov, da bi EM polja povzročala levkemijo”. Pa poglejmo, kaj v resnici piše na strani NCI, ki jo je prikazal na prosojnici:

Slika 10: Meta-analize in druge analize številnih raziskav, ki so preučevale povezavo med otroško levkemijo in ELF, so pokazale, da so skupine otrok, izpostavljene vsaj 0,3 ali 0,4 microT, od 1,4- do 2-krat pogosteje zbolevale za otroško levkemijo.

Kot vidite, nismo napisali nič neresničnega, je pa neresnična Huševa izjava, da na strani NCI piše, da “ni popolnoma nobenih dokazov”. Povezavo pri relativno nizkih izpostavljenostih so pokazale številne raziskave, IARC pa je na podlagi teh raziskav nizkofrekvenčna sevanja uvrstil med možne karcinogene. A tudi v tem primeru lahko različni znanstveniki povezave interpretirajo različno – mi se strinjamo s tistimi, ki jih takšne povezave v povezavi s številnimi drugimi izsledki raziskav (ki jih je tudi za nizkofrekvenčna sevanja ogromno) skrbijo.

Naj omenimo še, da nas je Huš obtožil tudi, da na naši strani “ni nobenih virov” (57. minuta). Iz te opazke je razvidno, da se tudi v naše delo ni poglobil, saj bi drugače verjetno opazil, da so vsi naši članki podkrepljeni z viri, obenem pa je v naši bazi trenutno zbranih že 1329 znanstvenih objav, ki obravnavajo problematiko škodljivosti elektromagnetnih sevanj.

POVZETEK

Če povzamemo, Matej Huš ne razume dobro bioloških znanosti, še slabše pa razume previdnostno načelo. Citiramo: “[Bistvo previdnostnega načela] je v tem, da je v primeru dvoma o neobstoju škodljivih vplivov treba predpostaviti, da ti obstajajo in odločati v skladu s to predpostavko. Pomanjkanje podatkov ali dokazov o škodljivosti vplivov ni opravičilo za odobritev plana z morebitnimi škodljivimi vplivi, prav tako zagovorniki okolja niso dolžni zagotoviti takšnih podatkov [...] Pobudnik plana, ali v smislu prava Evropske Skupnosti povzročitelj obremenitve, je tisti, ki bo moral dokazati, da njegov plan ne bo imel škodljivih posledic za okolje.”(36) (Kdorkoli še vedno dvomi o pomembnosti upoštevanja previdnostnega načela, naj si ogleda dokument Evropske agencije za okolje z naslovom Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896 - 2000, prevod katerega je pripravila Agencija Republike Slovenije za okolje.(37))

Huš v svojih predavanjih drugim očita nestrokovnost, neodgovornost in še marsikaj, obenem pa pozablja, da sta ravno nestrokovnost in neodgovornost tisto, kar takšnim, kot je on, očita večina vrhunskih znanstvenikov s področja preučevanja škodljivosti elektromagnetnih sevanj.

Kaj pa ostali slovenski strokovnjaki, ki javno sodelujejo pri debatah o škodljivosti elektromagnetnih sevanj? Dr. Boštjan Batagelj s Fakultete za elektrotehniko, ki se v medijih v zvezi s tematiko 5G pogosto pojavlja, je bil s Huševim predavanjem očitno zelo zadovoljen:

Je možno, da ni opazil vseh napak, ki jih je Huš naredil v svojem predavanju? Seveda je možno, temu pa je tako, ker se tudi on, kot inženir elektrotehnike z doktoratom s področja optičnih tehnologij, v resnici ne spozna na področje bioloških vplivov elektromagnetnih sevanj.

Očitno je torej, da nekateri ljudje, ki pri nas javno nastopajo in predavajo o bioloških učinkih elektromagnetnih sevanj, o tem v najboljšem primeru vedo zelo malo. Zato na tem mestu pozivamo medije in vse ostale, naj k debatam prenehajo vabiti takšne ljudi, namesto njih pa povabijo strokovnjake s področja bioloških znanosti, po možnosti takšne, ki so sami poklicno preučevali škodljive vplive elektromagnetnih sevanj.

VIRI

(1) https://www.environmentandcancer.com/letter-to-simonetta-sommaruga-07-01-2020-english
(2) https://monographs.iarc.fr/wp-content/uploads/2018/06/mono102.pdf
(3) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6254861/
(4) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30243215
(5) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30196934
(6) https://betweenrockandhardplace.wordpress.com/2019/05/31/leszczynski-brief-opinion-on-5g-and-health/
(7) https://monographs.iarc.fr/wp-content/uploads/2019/10/IARCMonographs-AGReport-Priorities_2020-2024.pdf
(8) https://www.emfdata.org/
(9) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16136046
(10) https://childrenshealthdefense.org/news/six-italian-courts-have-ruled-that-cell-phones-cause-brain-tumors/
(11) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21138897
(12) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26474271
(13) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23975478
(14) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19513546
(15) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25466607
(16) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16541280
(17) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21169317
(18) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21331446
(19) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23877578
(20) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24816517
(21) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20483835
(22) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22016439
(23) https://www.the-scientist.com/news-opinion/opinion-scientific-peer-review-in-crisis-39728
(24) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5376454/
(25) https://microwavenews.com/DanishCohort.html
(26) https://www.niehs.nih.gov/ntp-temp/tr595_508.pdf
(27) https://ntp.niehs.nih.gov/ntp/about_ntp/trpanel/2018/march/actions20180328_508.pdf
(28) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/31633839
(29) https://www.youtube.com/watch?v=nJfK3gbkmMk
(30) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5464292
(31) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6416167/
(32) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4410216/
(33) https://www.ft.dk/samling/20181/almdel/suu/spm/693/svar/1574123/2045448.pdf
(34) https://microwavenews.com/short-takes-archive/gbm-denmark
(35) https://www.cancer.gov/about-cancer/causes-prevention/risk/radiation/electromagnetic-fields-fact-sheet#what-have-studies-shown-about-possible-associations-between-non-ionizing-emfs-and-cancer-in-children
(36) https://zrsvn-varstvonarave.si/wp-content/uploads/2019/09/Klemencic_1812.pdf
(37) https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Publikacije/a15768c4e8/pozne_lekcije.pdf

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj

Zaupajte nam svojo zgodbo!

Vam aditivi, kozmetične sestavine ali elektromagnetna sevanja povzročajo probleme? Ste prepoznali povezavo z vašimi simptomi? Pišite nam o svojih izkušnjah na info@ninamvseeno.org!

Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.