Okoljska apokalipsa – smo priča začetku konca?

Objavljeno: 3.6.2019

Najnovejše in doslej najobsežnejše poročilo(1) o stanju globalnih ekosistemov skupine IPBES (tri leta ga je sestavljalo 145 strokovnjakov iz 50 držav, temelji pa na kar 15000 znanstvenih in vladnih virih) je pred nekaj tedni poročalo o žalostni sliki – narava izginja najhitreje v človeški zgodovini, izumiranje živalskih vrst se pospešuje, to pa bo imelo verjetno posledice za ljudi po celem svetu. Okrog milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje, do česar lahko pride že v naslednjih desetletjih, in niti najmanjšega dvoma ni, da je vzrok temu človeška dejavnost.

Vodja skupine IPBES, Sir Robert Watson, je izjavil: “Zdravje ekosistemov, na katere se zanašamo tako ljudje kot druge vrste, se poslabšuje hitreje kot kdajkoli. Uničujemo same temelje naše ekonomije, zaslužka, prehranske varnosti, zdravja in kvalitete življenja po celem svetu.”

Stanje biodiverzitete žuželk je po besedah avtorjev “grozljivo”. Če se bodo dosedanji trendi nadaljevali linearno, bodo žuželke čez 40 let popolnoma izginile.

Poročilo pravi tudi, da še ni prepozno za spremembe, bi pa morali začeti delovati takoj in na vseh ravneh, od lokalne do globalne. Naravo lahko rešimo s pomočjo “reorganizacije samih osnov sistema, kar zajema tako tehnološke, ekonomske kot družbene faktorje vključno s paradigmami, cilji in vrednotami.” Veseli nas, da so avtorji prišli do podobnih sklepov kot mi – dokler ne spremenimo našega družbenega in ekonomskega sistema, našega načina življenja in naših vrednot, se bo uničevanje nadaljevalo s takšnim tempom, da je vprašanje, kako bo svet izgledal že čez nekaj desetletij.

Ker je tematika tako pereča, si zgoraj omenjeno izumiranje narave poglejmo malo podrobneje. Kaj točno to pomeni?

Alarmantno izginjanje žuželk

Ste opazili, da vam po daljši vožnji z avtomobilom ni več potrebno čistiti vetrobranskega stekla? Vaša opažanja so pravilna, saj so zadnja leta številne študije potrdile, da žuželke po hitrem postopku izginjajo. Doslej najobsežnejši znanstveni pregled(2) je bil objavljen januarja 2019 in je zajel 73 raziskav, ugotovil pa je kar 82-odstotno zmanjšanje biomase žuželk v 33 letih. Stanje biodiverzitete žuželk je po besedah avtorjev “grozljivo”. Če se bodo dosedanji trendi nadaljevali linearno, bodo žuželke čez 40 let popolnoma izginile. Skoraj polovici žuželčjih vrst v naslednjih desetletjih grozi izumrtje. “Posledice, ki bi jih izumrtje žuželk imelo za ekosistem, so milo rečeno katastrofalne, saj so žuželke strukturna in funkcionalna osnova številnim ekosistemom po celem svetu,” so v raziskavi zapisali znanstveniki. Kar se tiče vzrokov, opozarjajo predvsem na množično uporabo pesticidov in spreminjanje habitatov (mi pa bi k možnim vzrokom dodali še marsikaj, npr. sevanja umetnega izvora, industrijsko in svetlobno onesnaženje, plastiko, nanodelce, ostanke zdravil…).

Za žuželkami izginejo še ptiči

Lansko leto sta dve raziskavi pretresli z ugotovitvijo, da se je število ptic na francoskem podeželju drastično zmanjšalo, pri nekaterih ptičjih vrstah za kar dve tretjini. Situacija se približuje ekološki katastrofi, podeželje pa postaja puščava, poroča biolog Benoit Fontaine, soavtor ene od omenjenih študij. Tudi tokrat so se znanstveniki osredotočili na pesticide, vendar pa pri pticah ne gre za neposredno zastrupljanje; glavni krivec naj bi bilo zgoraj omenjeno izginjanje žuželk, saj se ptice z njimi prehranjujejo. Podobni trendi veljajo tudi za druge države – ptičja populacija v Evropi se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za kar 400 milijonov ptic,(3) v Veliki Britaniji so na kmetijskih površinah od leta 1970 izgubili več kot polovico ptic,(4) v različnih državah se drastično zmanjšuje tudi število nekdaj pogostih in na urbano življenje vajenih vrst, kot so vrabci.(5)

Po nekaterih ocenah bo leta 2050 v oceanih več plastike kot rib.
Kakšna pa je situacija pri nas? Časnik Večer je pred kratkim poročal: “Z izginevanjem sonaravnih travnikov in uporabo pesticidov smo izgubili že nekaj ptičjih vrst - izginila je južna postovka, nedavno je izginila zlatovranka, ena najbolj pisanih ptic Evrope, ni več travniške cipe, z muko uspeva naravovarstvenikom vsaj na Goričkem ohranjati smrdokavro. Za vse te ptičje vrste je značilno, da se hranijo z velikimi žuželkami, kot so bramorji, velike kobilice in poljski murni. Prvih v nekaterih regijah sploh ni več, kobilice in murni so na intenzivno gojenih travnikih vse redkejši.”(6)

Zastrupljeni in opustošeni oceani

Večina vas je verjetno že videla posnetke ogromnih količin naplavljene plastike ali plastike, ki je končala v prebavilih rib, ptičev in drugih morskih živali. Očem težje vidni pa so delci mikroplastike, ki nastanejo ob razpadanju plastike. Prisotnost teh delcev so do sedaj potrdili praktično povsod, kjer so iskali, npr. v školjkah,(7) morski soli,(8) neokrnjenih gorah Španije(9) in celo v pitni vodi,(10) poraba plastike pa svetovno še vedno močno narašča, saj zahodnim trendom sledijo milijarde ljudi v nerazvitih državah. Po nekaterih ocenah bo leta 2050 v oceanih več plastike kot rib.(11) Kakšne bodo dolgoročne posledice za okolje, ni znano, vemo pa, da plastika vsebuje hormonske motilce in druge (potencialno) toksične snovi, kot so zaviralci gorenja, stabilizatorji, antibiotiki, pigmenti, bisfenol A, ftalati itd. Poleg plastike morsko biodiverziteto ogrožajo tudi industrija, kmetijstvo, kanalizacijski izpusti in segrevanje, ki po celem svetu ustvarjajo t.i. “mrtva območja”, kjer primanjkuje kisika za normalno življenje.(12)

Ko gozd posekamo, dež hitro odteče, namesto da bi se vsrkal v podtalnico, kar rezultira v eroziji tal, plazenju in poplavljanju. Izviri vode se izsušijo, padavin je manj, lokalno podnebje postane sušno in vroče. Posledica so uničujoče suše in širjenje puščav po celem svetu.

Oceani so obenem tudi pod močnim pritiskom industrijskega ribolova – da bi povečali učinkovitost in profite, ribe lovijo z ogromnimi ladjami z vlečnimi mrežami, kar ima katastrofalne posledice za okolje.(13)(14) Glede na poročilo OZN iz leta 2016 je približno 90% zalog rib v morju že na meji ali čez mejo vzdržnosti, do leta 2025 pa naj bi se ribolovna produkcija povečala še za dodatnih 17%. V Sredozemskem morju, kamor spada tudi naš košček morja, je situacija še posebej pereča, saj je po besedah Manuela Barange-a, predsednika odbora za ribištvo Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, kar 60% območij že pretirano izlovljenih.(15) Obsežna novejša študija je ugotovila, da smo v 20. stoletju globalno izgubili kar dve tretjini plenilskih rib.(16)

A to še ni vse, saj pospešeno izginjajo tudi koralni grebeni. Od 1970-ih smo izgubili že dve tretjini, torej kar 60-70% vseh živečih koral in koralnih grebenov, poroča John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že več let intenzivno preučuje koralne grebene v Karibskem morju. Pojasnjuje, da vsi koralni grebeni propadajo in da ima le še en na tisoč zdravo populacijo koral.(17)

Uničevanje gozdov

En pomembnejših ekosistemov, ki vzdržuje vodno homeostazo in na druge načine pripomore k ohranjanju zdravja ekosistemov, so gozdovi, a žal se tudi tem ne piše dobro. Vsako minuto človeštvo namreč poseka, zažge ali kako drugače uniči približno 100 hektarjev gozda. Ko gozd posekamo, dež hitro odteče, namesto da bi se vsrkal v podtalnico, kar rezultira v eroziji tal, plazenju in poplavljanju. Izviri vode se izsušijo, padavin je manj, lokalno podnebje postane sušno in vroče. Posledica so uničujoče suše in širjenje puščav po celem svetu.

Od leta 1970 se je populacija vretenčarjev zmanjšala za 60%, sladkovodnih vretenčarjev pa za kar 80%, ogroženih je že več kot 40% dvoživk.

Deževni pragozd izginja še posebej hitro, saj smo ga v zadnjem stoletju uničili že več kot polovico. Camm Web, ekolog, ki preučuje deževni pragozd v Borneu, je izjavil: “Bogati nižinski gozdovi Bornea so že skorajda izginili, z ogromnimi drevesi, številnimi vrstami ptičev, giboni in orangutani vred. Ko sem leta 1989 prvič prišel sem, sem celo leto preživel v pragozdu. Takrat smo pogosto splezali na vrh bližnje gore, s katere se je videlo neskončne razdalje neprekinjenega deževnega gozda. Če na to goro splezaš zdaj, vidiš le park, ki je kot majhen otok v morju plantaž za proizvodnjo palmovega olja.”(18) Posledično je v tropskih predelih stanje biodiverzitete še posebej zastrašujoče, saj je izginilo že 89% divjih živali.(17)

Kako pa je z gozdovi v Sloveniji? Dr. Lado Kutnar z Gozdarskega inštituta Slovenije je poročal, da je Slovenija sicer z gozdovi bogata dežela, se pa tudi pri nas slika hitro spreminja: “V manj kot desetletju so se naši gozdovi opazno spremenili. Tam, kjer so bili nekoč gosti sestoji, se gozdovi danes odpirajo, na ta odprta območja pa vdirajo drugačne vrste.”(17) Naše gozdove so med drugim spremenili žled, orkanski veter in napad podlubnikov, ki bi bili po našem mnenju lahko odraz že pošteno načetega naravnega ravnovesja. Tudi v Sloveniji je zadnja leta opaziti klimatske spremembe z daljšimi obdobji deževja, ki se izmenjujejo z daljšimi obdobji suše (ang. "blocking", ki ga meteorologi povezujejo s pogostejšimi Rossbyjevimi valovi), kar je za življenje sila neprijazno.

Človek seje smrt

Če k zgoraj omenjenim dodamo še podatke, da se je od leta 1970 populacija vretenčarjev zmanjšala za 60%, sladkovodnih vretenčarjev pa za kar 80% (glede na poročilo WWF iz 2018, ki temelji na raziskavi več kot 4000 živalskih vrst v več kot 16000 populacijah(19)), da je ogroženih že več kot 40% dvoživk(1), da po celem svetu izginjajo mangrove(20), da se plodnost prsti, ki je osnova za naše preživetje, zaradi intenzivnega kmetijstva in erozije hitro zmanjšuje(21), lahko sklenemo le, da življenje na našem svetu pospešeno umira, obenem pa smo kot del univerzalnega življenja ogroženi tudi ljudje. Nemogoče je, da bi zdrav človek živel na bolnem planetu, zato opažamo tudi druge zaskrbljujoče statistike, kot so drastičen upad plodnosti moških,(22) slabšanje zdravja mladih (v različnih državah se povečuje pogostost številnih vrst raka,(23)(24) avtoimunih bolezni,(25) psihičnih motenj(26) in celo odpovedi srca(27)(28) ter možganske kapi(29) že pri dvajsetletnikih), upadanje življenjske dobe(30) itd. Smo kot žaba v počasi segrevajočem se kotlu, ki ne opazi, da je voda postala že zelo vroča.

Še posebej pomembna je sprememba ekonomije, saj je potreba po neskončni gospodarski rasti gonilo uničevalnega potrošništva.

Zanimivo je, da se po hinduistični tradiciji nahajamo na skrajnem koncu približno 60000-letnega cikla Manvantara oz. v temačnem, konfliktnem obdobju Kali juga, ki traja že približno 6000 let (kar približno sovpada z začetki civilizacij). Po vedno hitrejšem zaostrovanju neravnovesja v zadnjem delu Kali juge, ki bo posledica človekovega nespametnega ravnanja, bodo sledile katastrofe in morda celo propad večine življenja na planetu, čemur bo sledil začetek novega cikla oz. nova “zlata doba”.(31)(32) Se napovedi uresničujejo?

Očitno je, da se nahajamo na večji prelomnici in da človeška dejavnost vodi do vedno večjega neravnovesja, ki smo ga zmotno poimenovali “napredek”, saj resničnega zadovoljstva prav gotovo ne prinaša. A narava teži k ravnovesju in ga bo slej ko prej zopet vzpostavila, pri tem pa ji lahko pomagamo tako (in s tem v resnici pomagamo tudi sebi), da se usmerimo v preprosto, nizko-tehnološko življenje, ki namesto na materializmu, individualizmu, tekmovalnosti, industriji, globalizaciji in potrošništvu temelji na skupnosti, sodelovanju, ročnem delu, lokalizaciji, regeneraciji ter ohranjanju in spoštovanju vsega – tako narave kot predmetov, ki nas obdajajo. Še posebej pomembna je sprememba ekonomije, saj je potreba po neskončni gospodarski rasti gonilo uničevalnega potrošništva, in neverjetno je pomisliti, da naj bi se glede na trenutne načrte (dva- do triodstotna rast BDP letno) globalna ekonomija v naslednjem stoletju povečala za kar osemkrat. Le kaj bi to pomenilo za že sedaj tako razdejano okolje?

Potrebna pa je tudi sprememba na ravni posameznika. Tudi najmanjša sprememba šteje – dnevno lahko vsak od nas “glasuje z denarnico”, vsak od nas lahko razmisli, kako bi lahko s svojim delom prispeval k lepšemu svetu, in tudi na prvi pogled z okoljem nepovezane stvari, kot je npr. vzgoja otrok ali zdrava prehrana, so lahko v resnici ključnega pomena.

Celostnim rešitvam bomo na tej strani v prihodnosti posvetili še veliko prostora, saj verjamemo, da je na nas samih, ali bomo še naprej sejali smrt in ustvarjali pekel na Zemlji, ali pa bomo obrnili krmilo; imejmo v mislih, da starodavna modrost "kar seješ, to žanješ" še kako drži. Na hitro pa bi težko povedali bolje, kot je povedal Satish Kumar, dolgoletni aktivist in urednik britanske revije Resurgence & The Ecologist, zato prispevek zaključujemo z njegovimi besedami:

“Brez duše bo vsak aktivizem vodil v dodatno neravnovesje. Tudi Tony Blair, Saddam Hussein in Hitler so bili aktivisti. Mislili so, da ustvarjajo boljši svet. Tudi ljudje, ki podpirajo izgradnjo nove hitre železnice in tretje letalske piste na Heathrowu, so aktivisti. Pravijo, da bo to dobro za britansko ekonomijo. A ti ljudje so materialisti brez duhovnih vrednot, zato njihova dejanja vodijo do solz. Podobno bo tudi delovanje okoljevarstvenikov vodilo do solz, če ne bodo izhajali iz duše. Njihov aktivizem bo morda ustvaril nove nuklearke ali genetski inženiring, ali pa bo celo podeželje polno vetrnih elektrarn in solarnih panelov, medtem ko dreves ne bo več. To naredi razum brez duše. Če pa imate dušo, potem poznate ravnovesje, preprostost, varčevanje, minimalizem – vse to so lastnosti duše... S svojimi govori in knjigami ljudi stalno opozarjam, naj razmišljajo celostno, širše, duhovno, namesto da se osredotočijo na eno idejo, npr. da so problem klimatske spremembe, da je problem to ali ono ali tretje. Naši problemi so vsi medsebojno povezani... Moč nenasilja, preprostega življenja in duha so večje od moči Monsanta, Coca-Cole, McDonaldsa, BP-ja in Shella, pa tudi od moči vlad, Pentagona... Ne podcenjujte moči enega samega posameznika, iz katerega zraste moč duše, ki lahko spremeni svet.”

VIRI

(1) Media Release: Nature’s Dangerous Decline ‘Unprecedented’; Species Extinction Rates ‘Accelerating’; IPBES; 2019
(2) Worldwide decline of the entomofauna: A review of its drivers; Biol Conserv; 2019
(3) 'Catastrophe' as France's bird population collapses due to pesticides; Agence France-Presse; 2018
(4) The shocking decline in birds worldwide is a disaster of humanity’s making; Sally Blundell; 2018
(5) Where Have All the House Sparrows Gone?; Matthew L. Miller; 2019
(6) Pisani metulji danes in nikoli več; Glorija Lorenci; 2019
(7) Microplastics in commercial bivalves from China; Environ Pollut; 2015
(8) Microplastics found in 90 percent of table salt; Laura Parker; 2018
(9) Microplastics found in 'pristine' Pyrenees mountains; BBC News; 2019
(10) WHO launches health review after microplastics found in 90% of bottled water; Graham Readfearn; 2018
(11) The New Plastics Economy: Rethinking the future of plastics & catalysing action; Ellen MacArthur Foundation; 2017
(12) Oceans suffocating as huge dead zones quadruple since 1950, scientists warn; Damian Carrington; 2018
(13) 5 reasons you should be super worried about super trawlers; Animals Australia; 2019
(14) China's super trawlers are stripping the ocean bare as its hunger for seafood grows; Matthew Carney; 2018
(15) Global fish production approaching sustainable limit, UN warns; Arthur Neslen; 2016
(16) Steep decline in predatory fish population in past 40 years, says study; DownToEarth; 2015
(17) Rajskega vrta ni več; Maja Ratej; 2019
(18) Climate: A New Story; Charles Eisenstein; 2018
(19) Living Planet Report 2018; World Wildlife Fund; 2018
(20) Mangrove Ecosystems of Asia: Status, Challenges and Management Strategies; I. Faridah-Hanum, A. Latiff, Khalid Rehman Hakeem, Munir Ozturk; 2014
(21) Third of Earth's soil is acutely degraded due to agriculture; Jonathan Watts; 2017
(22) Sperm Count Dropping in Western World; Kate Kelland, Reuters; 2017
(23) Modern life is killing our children: Cancer rate in young people up 40 per cent in 16 years; Sarah Knapton; The Telegraph; 2016
(24) Incidence of breast cancer with distant involvement among women in the United States, 1976 to 2009; JAMA; 2013
(25) The emerging global epidemic of paediatric inflammatory bowel disease--causes and consequences; J Intern Med; 2016
(26) Depression and Suicide Rates Are Rising Sharply in Young Americans, New Report Says. This May Be One Reason Why; Markham Heid; Time; 2019
(27) Heart failure deaths on the rise in younger US adults, researchers say; Jacqueline Howard, CNN; 2019
(28) Heart failure in young adults: 20-year trends in hospitalization, aetiology, and case fatality in Sweden; Eur Heart J; 2014
(29) Rising Stroke Incidence in Young Adults: More Epidemiological Evidence, More Questions to Be Answered; Yannick Béjot, Benoit Delpont, Maurice Giroud; JAHA; 2016
(30) Life expectancy declines seen in U.S. and other high-income countries; Lisa Rapaport; Reuters; 2018
(31) The Reign of Quantity and the Signs of the Times; Wikipedia
(32) While the Gods Play: Shaiva Oracles and Predictions on the Cycles of History and the Destiny of Mankind; Alain Daniélou; 1987

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj

Zaupajte nam svojo zgodbo!

Vam aditivi, kozmetične sestavine ali elektromagnetna sevanja povzročajo probleme? Ste prepoznali povezavo z vašimi simptomi? Pišite nam o svojih izkušnjah na info@ninamvseeno.org!

Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.