Uvod
Kaj so aditivi?
Označevanje in razvrščanje aditivov
Zakaj živilom dodajajo aditive?
Dopustni dnevni vnos - ADI (Acceptable Daily Intake)
Proizvodnja aditivov
Kje najdem več informacij?
UVOD
Veliko aditivov verjetno za zdravje predstavlja nizko tveganje, veliko pa je tudi škodljivih ali potencialno škodljivih, povrhu pa je večina v prehrani popolnoma nepotrebnih.
Nekateri izmed aditivov (predvsem mnogo tistih, ki so na naši spletni strani označeni z rdečim križcem) so prepovedani v mnogih državah,
za nekatere pa obstajajo jasni dokazi o škodljivosti, a so še vedno zakonsko dovoljeni.
Letno naj bi prebivalec razvitih držav zaužil med 7 in 8 kilogramov aditivov, vendar gre le za oceno, saj točne količine niso znane.
Predvsem moramo kot potrošniki biti pozorni na zavajanje s strani proizvajalcev,
saj namesto "zloglasnih" E-jev na izdelke raje napišejo kemijska imena aditivov, ki pa jih potrošniki premalo poznamo.
Obenem je pri tem potrebno posvečati posebno skrb otrokom, saj glede na njihovo manjšo telesno težo v svoj organizem dobijo večje količine raznih aditivov,
proizvajalci pa se trudijo pridobiti njihovo pozornost z nekaterimi škodljivimi oz. potencialno izredno nevarnimi umetnimi barvili, ki jih najdemo v mnogih pijačah in sladkarijah.
KAJ SO ADITIVI?
Aditiv je po
Pravilniku o aditivih za živila vsaka snov, ki se običajno ne uporablja oziroma ne uživa kot živilo in ne predstavlja običajne, tipične sestavine živila, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških razlogov v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu, hrambi in se zato nahaja v živilu ali v stranskem proizvodu živila in s tem posredno ali neposredno postane sestavina živila.
OZNAČEVANJE IN RAZVRŠČANJE ADITIVOV
Označevanje aditivov ureja
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. Tako so aditivi lahko označeni s posebnim imenom ali prepoznavno črko E in ustrezno številko (npr. barvilo
E 100 ali barvilo
kurkumin). Aditivi so odobreni in registrirani v Evropski uniji in tudi v Sloveniji. V EU registriranih aditivov je okrog 1700, vendar brez arom. Arome so obravnavane posebej in jih danes poznamo okrog 4500.
V skupine ali kategorije pa aditive razvrščamo glede na njihovo funkcijo v živilu.
Najpogostejše kategorije aditivov:
- Barvila (serija E100)
- Ker naravna barvila v živilu ne prenesejo tehnološke obdelave, živilom dodajajo naravna ali sintetična barvila. Dodajajo jih tudi, ko želi proizvajalec narediti izdelke s posebej močnimi ali nenaravnimi barvami. Najpogosteje barvila najdemo v prigrizkih, žitih za zajtrk, sladkarijah, bonbonih, brezalkoholnih pijačah, ...
- Konzervansi (št. iz serije E200)
- Živilom jih dodajajo, ker podaljšujejo rok uporabnosti živil, saj preprečujejo rast mikroorganizmov, ki bi sicer živilo pokvarili.
- Antioksidanti (št. iz serije E300)
- Najdemo jih skoraj v vseh živilih. V nepredelani hrani naravno varujejo živilo pred oksidacijo, v predelana živila pa jih dodajajo za ohranjanje hranilne vrednosti, pa tudi barve živila. Dodajajo jih večini živil, ki vsebujejo maščobo ali olje, saj preprečujejo oksidacijo oz. žarkost maščobe.
- Stabilizatorji (št. iz serije E 400)) -> sredstva za zgostitev, želirna sredstva in modificirani škrob, utrjevalci, emulgatorji, emulgirne soli in drugo.
- Emulgatorji pomagajo, da se med seboj zmešajo sestavine, ki se sicer ne bi. Stabilizatorji pa zagotovijo, da se nastala mešanica ne »razmeša«.
- Ojačevalci okusa (št. iz serije E 600)
- Prispevajo, da imajo živila več okusa ali pa boljši okus, kot bi ga imela, če tega aditiva ne bi bilo v živilu.
- Sladila (št. iz serije E 900) -> izjemi sta Sorbitol E420 in Manitol E421
- Živilom dajejo sladek okus, vendar imajo manj kalorij kot sladkor. Pogosto jih živilom dodajajo namesto sladkorja.
- Drugi aditivi
- AROME; se živilom dodajajo zato, da pridobijo poseben vonj in okus. Na seznamu sestavin morajo biti označene kot »aroma« ali pa s posebnim imenom ali opisom.
- ENCIMI; se dodajajo živilom, da bi ohranili oz. izboljšali njihovo vrednost. Slovenska zakonodaja še ne zahteva označevanja encimov, čeprav jih nekateri proizvajalci že navajajo na svojih izdelkih. V evropskem parlamentu pa že poteka postopek sprejemanja posebne enotne uredbe o encimih, ki bo veljala za celotni evropski prostor.
ZAKAJ ŽIVILOM DODAJAJO ADITIVE?
Aditivi naj bi se dodajali hrani zaradi izboljšanja kakovosti in varnosti, podaljševanja roka uporabe in izboljševanja organoleptičnih lastnosti, v resnici pa dostikrat le nadomeščajo nekatere dražje oz. kvalitetnejše sestavine, s čimer se zmanjša kakovost končnega izdelka.
Tako aditivi obarvajo, zgostijo, omogočijo mešanje vode in maščob ali olj (na primer v
sladoledu, lahki margarini), konzervirajo, okrepijo okus ali ga celo rahlo spremenijo, osladijo (namesto sladkorja), ščitijo živilo pred oksidacijo (žarkost maščob), omogočijo tvorbo želeja, zakisajo, glazirajo, vzhajajo testo itd. Veliko aditivov je tudi namenjenih pomoči pri tehnološki obdelavi in pripravi izdelkov ali živil.
Uporaba aditivov ne sme biti nevarna za zdravje, dodajanje aditivov pa ne sme zakriti slabe kakovosti izdelka ali zavajati potrošnika, kar je v praksi prej izjema kot pravilo.
DOPUSTNI DNEVNI VNOS - ADI (ACCEPTABLE DAILY INTAKE)
Z izrazom ADI označujemo dopustni dnevni vnos neke snovi, torej količino, ki naj bi jo smel človek vse življenje zaužiti vsak dan, ne da bi s tem ogrozil svoje zdravje. Ta odmerek izražamo v miligramih (=1/1000 grama) na kg telesne teže - odrasla oseba lahko namreč prenese več določene snovi kot otrok.
Veljavne vrednosti ADI so trenutno edina znanstvena osnova za oceno tveganja določenega aditiva, vendar v resnici nihče v celoti ne pozna dolgoročnih posledic.
PROIZVODNJA ADITIVOV
Proizvodnja aditivov poteka z ekstrakcijo iz rastlin, živali ali sintetično. Medtem, ko je večina pridobljenih z ekstrakcijo iz rastlin (npr.
klorofil,
karoteni,
antocianin,
lecitin) ali s pomočjo sinteze (npr.
fosfati,
kantaksantin, itd.), so nekateri aditivi živalskega izvora (
karmin,
kostni fosfat,
čebelji vosek,
lanolin,
laktitol,
holinska kislina,
lizocim).
KJE NAJDEM VEČ INFORMACIJ?
Če vas zanima več o aditivih, si poglejte
koristne povezave.