PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti ajurveda alge aluminij anemija antidepresivi antropologija Balkan baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe Bosna in Hercegovina budizem cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Cochrane čebele črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija denar deževni pragozd diabetes dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektronske sveče farmacija fosfati gnojila gozdovi GSO Helena Norberg-Hodge hemokromatoza hiperaktivnost hormoni HPV hrenovke humanitarnost Indija insekticidi intenzivna vzreja javno dobro jetra jod kanalizacija karagenan klimatske spremembe kmetijstvo kompost kompostno stranišče korale korupcija kriza krma krvni tlak laboratorijske preiskave Ladakh ledvice Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina meditacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi mobilni telefon monetizacija možgani nevarni odpadki nevrotoksičnost nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki okolje onesnaženje osteoporoza otroci parafin PCB permakultura permetrin pesticidi piretroidi plastika pljuča plodnost podtalnica poliamini prebava predrakave spremembe prehrana prst psi ptiči rak recikliranje re-lokalizacija ribe Satish Kumar sevanja sežig Silgard skupnost sol solarne sveče sončne celice srce in ožilje stranski učinki stres sveče ščitnica šola tehnologija težke kovine tradicija trebušna slinavka ulcerozni kolitis uši virusi vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost železo želodec žuželke

Kako ugotovimo, ali imamo v telesu preveč (ali premalo) železa

Objavljeno: 19.8.2019

V prejšnjem članku smo predstavili pogosto spregledan problem kopičenja železa v telesu. Že manjši presežek železa lahko poveča tveganje za bolezni jeter, srčni infarkt, sladkorno bolezen, osteoartritis, osteoporozo, slabo delovanje ščitnice in številne druge težave. Nekaj jih je naštetih spodaj, od posameznika pa je odvisno, v katerih organih se bo železo kopičilo in kakšne bodo posledice.

Kako torej ugotovimo, ali imamo v telesu presežek železa? Težave, ki se lahko pojavijo kot posledica prekomernih zalog železa, so raznolike in nespecifične, zato nam lahko služijo le kot indikator, diagnozo pa potrdimo s spodaj opisanimi laboratorijskimi preiskavami.

Simptomi kopičenja železa v telesu

- kronična utrujenost
- artritis (bolečine v sklepih)
- bolečine v trebuhu
- bolezni jeter (npr. povišani jetrni encimi, ciroza, hepatitis, rak)
- sladkorna bolezen
- aritmija
- ateroskleroza in druge bolezni srca in ožilja
- impotenca ali izguba libida
- izguba menstruacije
- sprememba v pigmentaciji kože (rjava, pepelnato siva, zelenkasta)
- depresija
- slabo delovanje ščitnice
- težave z nadledvično žlezo ali hipofizo
- neplodnost
- hipogonadizem
- osteoporoza in osteopenija
- izguba las
- povečana vranica
- rak (več vrst), še posebej vrsta raka na jetrih, poimenovana hepatocelularni karcinom
- Alzheimerjeva, Parkinsonova in druge nevrodegenerativne bolezni
- epilepsija
- metabolni sindrom

Laboratorijske preiskave za ugotavljanje zalog železa v telesu

Opis spodaj naštetih parametrov, ki jih je mogoče izmeriti s pomočjo laboratorijskih preiskav, je povzet po ameriškem Inštitutu za motnje v presnovi železa (Iron Disorders Institute). Bodite pozorni na to, da so optimalne vrednosti feritina precej nižje od t.i. “normalnih” laboratorijskih vrednosti. Preiskave lahko opravite v laboratoriju tudi samoplačniško brez napotnice.

1) Serumsko železo

Železo, ki se nahaja v krvnem serumu (ali plazmi), je po navadi vezano na beljakovino transferin. Vsaka molekula transferina lahko prenaša dve molekuli železa; na ta način železo potuje do področij v telesu, kjer je potrebno. Večina železa v telesu (približno 60%) se nahaja v krvi v hemoglobinu, beljakovini, ki je bistvena za prenos kisika. Približno 30% železa je shranjenega v feritinu, beljakovini, ki jo najdemo povsod v telesu (ta odstotek je lahko precej višji ali nižji v primerih kopičenja ali pomanjkanja železa), nekaj odstotkov pa v mioglobinu, beljakovini, ki jo uporabljajo celice mišic. V splošnem imajo moški višje serumsko železo od žensk.

Vrednosti serumskega železa se uporabljajo pri izračunu saturacije transferina (TS%), ki je predstavljena v naslednji točki.

2) TIBC in saturacija transferina (TS%)

TIBC (skupna kapaciteta vezave železa) se pogosto izmeri skupaj s serumskim železom. Ko je TIBC na ali pod spodnjo mejo laboratorijskega ranga, je to znak, da je zmožnost molekul transferina, da le-te sprejmejo dodatno železo, omejena. Če se to zgodi istočasno, ko je v krvi veliko železa, obstaja velika verjetnost, da telo železa ne zmore več varno vezati. Železo, ki v plazmi ni vezano na transferin, je toksična oblika železa, ki lahko poškoduje praktično vse dele telesa, vključno z DNK.

Odstotek saturacije transferina (TS%) se izračuna tako, da vrednost serumskega železa delimo z vrednostjo TIBC, nato pa rezultat pomnožimo s 100. Pri ljudeh z nediagnosticirano hemokromatozo je ta številka pogosto nad 50%, včasih pa celo blizu 100%.

Primer:
serumsko železo = 20 μmol/L
TIBC = 50 μmol/L
TS% = (20 / 50) x 100 = 40%

Optimalno območje TS% je 25-35%. Ko je manjše od 17% ali večje od 45%, je možno ali pomanjkanje ali preobremenitev z železom. V obeh primerih moramo izvesti dodatne preiskave, vključno s testiranjem feritina. Visok feritin v kombinaciji z visokim TS% potrdi diagnozo preobremenitve z železom.

3) Feritin

Feritin je beljakovina, ki v telesu v glavnem služi za shranjevanje železa za prihodnjo uporabo. Telo železo potrebuje za tvorbo hemoglobina v krvi in mioglobina v mišicah. Ti dve beljakovini služita za dovajanje kisika in energije za vsakodnevno uporabo. Železo, ki ga telo ne potrebuje, se shrani v molekulah feritina, ki lahko shranjujejo po 4500 atomov železa na molekulo. Po navadi vnos železa s prehrano nadomesti izgubo železa (ki je okrog 1-1,5 mg/dan). Telo izloči le majhne količine železa skozi urin, znoj in odmrle celice, večje količine pa izgublja le pri hujših krvavitvah (npr. zaradi poškodbe) ali pri menstruaciji.

Večina nevarnih bakterij, gliv, parazitov in rakavih celic za rast in razvoj nujno potrebuje železo. Virusi železo uporabljajo za sintezo in širjenje virusnih delcev. K sreči ima telo možnost, da nekaj železa varno shrani v molekulah feritina. Na ta način vezano železo ni dosegljivo invazivnim organizmom. Pri večjih količinah pa telo ne najde več varnega prostora za shranjevanje te potencialno toksične kovine.

Z nekaj izjemami, kot so vnetje ali anemija kronične bolezni, lahko krvna preiskava za feritin služi kot zanesljivo merilo železa, ki je shranjeno v organih in drugem telesnem tkivu.

Približno 95% populacije ima glede na laboratorijske range “normalni feritin” samo zato, ker se ti rangi določajo z uporabo standardne statistične metodologije. A to samo po sebi ne definira normalnih, kaj šele zdravih vrednosti. Optimalne vrednosti feritina tako pri moških kot pri ženskah so med 25-75 ng/ml. Posamezniki s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, kap, bolezni jeter in raka imajo toliko višje tveganje, kolikor so njihove zaloge železa v telesu višje od optimalnih.

Številne raziskave so pokazale, da je feritin nad 100 ng/ml povezan z zmanjšanim kardiovaskularnem zdravjem in povečanim tveganjem za aterosklerozo, sladkorno bolezen tipa 2, raka, putiko, osteoporozo, sarkopenijo (slabenje mišic) in pospešeno staranje zaradi oksidativnega stresa.

Pri nekaterih ljudeh povišan feritin spremljajo normalne ali celo nizke vrednosti serumskega železa in saturacije transferina (TS%). V tem primeru morda ne gre za preobremenjenost z železom, temveč za obrambni mehanizem – telo namreč feritin sintetizira kot odziv na mnoge patogene.

Kaj pa hemoglobin in anemija?

Hemoglobin ni dobro merilo za ugotavljanje zalog železa. Zdravniki vrednosti hemoglobina pogosto preverjajo; če so prenizke, pacienta diagnosticirajo z anemijo oziroma slabokrvnostjo. A nizka vrednost hemoglobina sama po sebi še ne pomeni, da so nizke tudi zaloge železa v telesu. Poznamo namreč t.i. anemijo kronične bolezni, pri kateri nizek hemoglobin spremljajo zadostne ali presežne zaloge železa v telesu, in v tem primeru je dodajanje železa nevarno. Poleg vrednosti hemoglobina je zato nujno preveriti tudi zgoraj naštete parametre (TS% in feritin). Le v primeru, ko so ti parametri nizki, gre za anemijo, ki je posledica pomanjkanja železa.

Povzetek

Za ugotavljanje presežka (ali pomanjkanja) železa s pomočjo laboratorijskih preiskav torej potrebujemo naslednje vrednosti:

- serumsko železo,
- TIBC in
- feritin
.

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj

Zaupajte nam svojo zgodbo!

Vam aditivi, kozmetične sestavine ali elektromagnetna sevanja povzročajo probleme? Ste prepoznali povezavo z vašimi simptomi? Pišite nam o svojih izkušnjah na info@ninamvseeno.org!

Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.