V prejšnjem članku smo predstavili pogosto spregledan problem kopičenja železa v telesu. Že manjši presežek železa lahko poveča tveganje za bolezni jeter, srčni infarkt, sladkorno bolezen, osteoartritis, osteoporozo, slabo delovanje ščitnice in številne druge težave. Nekaj jih je naštetih spodaj, od posameznika pa je odvisno, v katerih organih se bo železo kopičilo in kakšne bodo posledice.
Kako torej ugotovimo, ali imamo v telesu presežek železa? Težave, ki se lahko pojavijo kot posledica prekomernih zalog železa, so raznolike in nespecifične, zato nam lahko služijo le kot indikator, diagnozo pa potrdimo s spodaj opisanimi laboratorijskimi preiskavami.
Simptomi kopičenja železa v telesu
- kronična utrujenost
- artritis (bolečine v sklepih)
- bolečine v trebuhu
- bolezni jeter (npr. povišani jetrni encimi, ciroza, hepatitis, rak)
- sladkorna bolezen
- aritmija
- ateroskleroza in druge bolezni srca in ožilja
- impotenca ali izguba libida
- izguba menstruacije
- sprememba v pigmentaciji kože (rjava, pepelnato siva, zelenkasta)
- depresija
- slabo delovanje ščitnice
- težave z nadledvično žlezo ali hipofizo
- neplodnost
- hipogonadizem
- osteoporoza in osteopenija
- izguba las
- povečana vranica
- rak (več vrst), še posebej vrsta raka na jetrih, poimenovana hepatocelularni karcinom
- Alzheimerjeva, Parkinsonova in druge nevrodegenerativne bolezni
- epilepsija
- metabolni sindrom
Laboratorijske preiskave za ugotavljanje zalog železa v telesu
Opis spodaj naštetih parametrov, ki jih je mogoče izmeriti s pomočjo laboratorijskih preiskav, je povzet po ameriškem Inštitutu za motnje v presnovi železa (Iron Disorders Institute). Bodite pozorni na to, da so optimalne vrednosti feritina precej nižje od t.i. “normalnih” laboratorijskih vrednosti. Preiskave lahko opravite v laboratoriju tudi samoplačniško brez napotnice.
1) Serumsko železo
Železo, ki se nahaja v krvnem serumu (ali plazmi), je po navadi vezano na beljakovino transferin. Vsaka molekula transferina lahko prenaša dve molekuli železa; na ta način železo potuje do področij v telesu, kjer je potrebno. Večina železa v telesu (približno 60%) se nahaja v krvi v hemoglobinu, beljakovini, ki je bistvena za prenos kisika. Približno 30% železa je shranjenega v feritinu, beljakovini, ki jo najdemo povsod v telesu (ta odstotek je lahko precej višji ali nižji v primerih kopičenja ali pomanjkanja železa), nekaj odstotkov pa v mioglobinu, beljakovini, ki jo uporabljajo celice mišic. V splošnem imajo moški višje serumsko železo od žensk.
Vrednosti serumskega železa se uporabljajo pri izračunu saturacije transferina (TS%), ki je predstavljena v naslednji točki.
2) TIBC in saturacija transferina (TS%)
TIBC (skupna kapaciteta vezave železa) se pogosto izmeri skupaj s serumskim železom. Ko je TIBC na ali pod spodnjo mejo laboratorijskega ranga, je to znak, da je zmožnost molekul transferina, da le-te sprejmejo dodatno železo, omejena. Če se to zgodi istočasno, ko je v krvi veliko železa, obstaja velika verjetnost, da telo železa ne zmore več varno vezati. Železo, ki v plazmi ni vezano na transferin, je toksična oblika železa, ki lahko poškoduje praktično vse dele telesa, vključno z DNK.
Odstotek saturacije transferina (TS%) se izračuna tako, da vrednost serumskega železa delimo z vrednostjo TIBC, nato pa rezultat pomnožimo s 100. Pri ljudeh z nediagnosticirano hemokromatozo je ta številka pogosto nad 50%, včasih pa celo blizu 100%.
Primer:
serumsko železo = 20 μmol/L
TIBC = 50 μmol/L
TS% = (20 / 50) x 100 = 40%
Optimalno območje TS% je 25-35%. Ko je manjše od 17% ali večje od 45%, je možno ali pomanjkanje ali preobremenitev z železom. V obeh primerih moramo izvesti dodatne preiskave, vključno s testiranjem feritina. Visok feritin v kombinaciji z visokim TS% potrdi diagnozo preobremenitve z železom.
3) Feritin
Feritin je beljakovina, ki v telesu v glavnem služi za shranjevanje železa za prihodnjo uporabo. Telo železo potrebuje za tvorbo hemoglobina v krvi in mioglobina v mišicah. Ti dve beljakovini služita za dovajanje kisika in energije za vsakodnevno uporabo. Železo, ki ga telo ne potrebuje, se shrani v molekulah feritina, ki lahko shranjujejo po 4500 atomov železa na molekulo. Po navadi vnos železa s prehrano nadomesti izgubo železa (ki je okrog 1-1,5 mg/dan). Telo izloči le majhne količine železa skozi urin, znoj in odmrle celice, večje količine pa izgublja le pri hujših krvavitvah (npr. zaradi poškodbe) ali pri menstruaciji.
Večina nevarnih bakterij, gliv, parazitov in rakavih celic za rast in razvoj nujno potrebuje železo. Virusi železo uporabljajo za sintezo in širjenje virusnih delcev. K sreči ima telo možnost, da nekaj železa varno shrani v molekulah feritina. Na ta način vezano železo ni dosegljivo invazivnim organizmom. Pri večjih količinah pa telo ne najde več varnega prostora za shranjevanje te potencialno toksične kovine.
Z nekaj izjemami, kot so vnetje ali anemija kronične bolezni, lahko krvna preiskava za feritin služi kot zanesljivo merilo železa, ki je shranjeno v organih in drugem telesnem tkivu.
Približno 95% populacije ima glede na laboratorijske range “normalni feritin” samo zato, ker se ti rangi določajo z uporabo standardne statistične metodologije. A to samo po sebi ne definira normalnih, kaj šele zdravih vrednosti. Optimalne vrednosti feritina tako pri moških kot pri ženskah so med 25-75 ng/ml. Posamezniki s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, kap, bolezni jeter in raka imajo toliko višje tveganje, kolikor so njihove zaloge železa v telesu višje od optimalnih.
Številne raziskave so pokazale, da je feritin nad 100 ng/ml povezan z zmanjšanim kardiovaskularnem zdravjem in povečanim tveganjem za aterosklerozo, sladkorno bolezen tipa 2, raka, putiko, osteoporozo, sarkopenijo (slabenje mišic) in pospešeno staranje zaradi oksidativnega stresa.
Pri nekaterih ljudeh povišan feritin spremljajo normalne ali celo nizke vrednosti serumskega železa in saturacije transferina (TS%). V tem primeru morda ne gre za preobremenjenost z železom, temveč za obrambni mehanizem – telo namreč feritin sintetizira kot odziv na mnoge patogene.
Kaj pa hemoglobin in anemija?
Hemoglobin ni dobro merilo za ugotavljanje zalog železa. Zdravniki vrednosti hemoglobina pogosto preverjajo; če so prenizke, pacienta diagnosticirajo z anemijo oziroma slabokrvnostjo. A nizka vrednost hemoglobina sama po sebi še ne pomeni, da so nizke tudi zaloge železa v telesu. Poznamo namreč t.i. anemijo kronične bolezni, pri kateri nizek hemoglobin spremljajo zadostne ali presežne zaloge železa v telesu, in v tem primeru je dodajanje železa nevarno. Poleg vrednosti hemoglobina je zato nujno preveriti tudi zgoraj naštete parametre (TS% in feritin). Le v primeru, ko so ti parametri nizki, gre za anemijo, ki je posledica pomanjkanja železa.
Povzetek
Za ugotavljanje presežka (ali pomanjkanja) železa s pomočjo laboratorijskih preiskav torej potrebujemo naslednje vrednosti:
- serumsko železo,
- TIBC in
- feritin.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!