PO OZNAKAH
5G A. S. Neill aditivi adjuvanti agresija AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera alternativno šolanje aluminij anemija anestezija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis arzen astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon bronhitis budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica debelost demenca demokracija denar depresija deževni pragozd diabetes dihala dihanje divjad DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija etika evtanazija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje glifosat globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis herbicidi hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hipotiroidizem histerektomija hlapi hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija Indijanci industrializacija infekcijske bolezni inkontinenca insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 jajčniki javno dobro jelenjad Jeromy Johnson jetra jod kadmij kajenje kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kastracija kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krom krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija mangan maske maternica maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija melanom meningoencefalitis menstruacija MERS meso metabolizem meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani mučenje živali multipla skleroza nadledvična žleza nadzor nanodelci Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid ogljikov monoksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška ovariektomija pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza Parkinsonova bolezen PCB PCR permakultura permetrin permisivna vzgoja pesticidi Peter Gøtzsche piometra piretroidi placebo plastika plini pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda prostata protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi psihoanaliza ptiči ptičja gripa radar radioaktivnost rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sečila sevanja sežig sežigalnice Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek SSRI staranje sterilizacija stranski učinki stres Sucharit Bhakdi Summerhill suša sveče svetloba svobodne šole ščitnica škrlatinka šola šolanje na domu španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza učenje ulcerozni kolitis ultravijolična svetloba umetna inteligenca ustvarjalnost uši UTD varilci varjenje vazektomija vedenje ventilatorji vesolje veterinarji vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda volfram vreme vrtnarjenje vulkani vzgoja Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zaščitna oprema zavetišča zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Nevarnosti železa

Objavljeno: 19. 01. 2020

O železu smo pred časom že pisali (glej tukaj in tukaj), tokrat pa objavljamo prevod intervjuja z biologom dr. Raymondom Peatom, v katerem razloži, zakaj je železo lahko problematično, in svetuje, kako se izogniti železu in drugim težkim kovinam v prehrani. Naše mnenje je, da bi morali tej tematiki tudi pri nas nameniti več pozornosti, saj je prekomerno nalaganje železa po naših izkušnjah v Sloveniji zelo pogost pojav (še posebej pri moških).

NA KRATKO

  • Železo je potencialno toksična težka kovina; presežek železa povzroča raka, bolezni srca in ožilja ter druge bolezni.
  • Druge težke kovine, vključno s svincem in aluminijem, so toksične – paziti moramo, v čem kuhamo hrano.
  • Železo pospeši staranje celic.
  • Pitje kave z obrokom, bogatim z železom, lahko zmanjša toksične učinke železa.
  • V prehrano vključite rakce, ostrige in druga živila z veliko bakra. Tako boste preprečili pomanjkanje bakra, ki pospeši kopičenje železa v telesu.
  • Izogibajte se dodatkom železa.
  • Uživajte dodatek vitamina E; potreba po tem vitaminu naraste pri zaužitju večjih količin železa.

Ste mnenja, da je železo potencialno smrtonosna substanca. Zakaj?

Ray Peat: Železo je potencialno toksična težka kovina. Presežek železa lahko povzroči raka, bolezni srca in ožilja ter druga obolenja.

Nam lahko poveste kaj več o raziskavah?

Ray Peat: V 1960-ih letih je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da se je v Afriki umrljivost zaradi infekcijskih bolezni (še posebej zaradi malarije) zelo povečala po tem, ko so anemičnim ljudem pričeli dajati dodatke železa. Približno istočasno so raziskave pokazale, da je regulacija železa glavna funkcija imunskega sistema, saj je železo osnovni gradnik za preživetje in rast vseh vrst celic, vključno z bakterijami, paraziti in rakom. En od prvih ljudi, ki so preučevali vlogo železa pri imunskem sistemu, je bil prepričan, da presežek železa v prehrani prispeva k nastanku levkemije in limfoma. Podobno kot svinec, živo srebro, kadmij, nikelj in druge težke kovine tudi železo v telesu proizvaja uničujoče proste radikale. Škodljivi učinki prostih radikalov, ki jih proizvaja železo, so praktično enaki učinkom izpostavljenosti rentgenu ali gama žarkom; v obeh primerih pride do pospešene akumulacije starostnega pigmenta in drugih simptomov staranja. Preobremenjenost z železom je bistven faktor pri poškodbi tkiv, ki jo pod vplivom stresa povzročijo prosti radikali.

"Bolj ko se staramo, več železa se shranjuje v tkivih. Obstaja neverjetno tesna povezava med količino železa, shranjenega v telesnih tkivih, in tveganjem, da umremo zaradi raka, bolezni srca in ožilja ter drugih vzrokov."

Že približno 50 let je znano, da imajo transfuzije, pri katerih človek prejme večjo količino krvi, škodljiv vpliv na imunski sistem, in en od možnih vzrokov je presežek železa (ki ga pacient prejme s krvjo, op.pr.). Ljudje, ki redno darujejo kri, so obenem pogosto bolj zdravi od ljudi, ki ne darujejo krvi, in bolj zdravi, kot so bili, preden so pričeli darovati kri.

Hans Selye je v eni od svojih prvih raziskav ugotovil, da lahko pri živalih eksperimentalno povzroči sklerodermo z administracijo večjih odmerkov železa, ki ji sledi manjši stres. Nastanek bolezni je lahko preprečil tako, da je živalim dajal večje količine vitamina E, kar kaže na to, da je bolezen povzročilo oksidativno delovanje železa.

Vloga železa pri infekcijskih boleznih je zdaj dokazana, obenem pa je veliko raziskav pokazalo, da sodeluje tudi pri nastanku degenerativnih bolezni, kot so Parkinsonova bolezen, ALS (Lou Gehrigova bolezen), Huntingtonova koreja in Alzheimerjeva bolezen. Železo naj bi imelo vlogo tudi pri staranju kože, aterosklerozi in sivi mreni; to bi lahko bila v veliki meri posledica tvorbe starostnega pigmenta.

Kako železo pospeši proces staranja?

Ray Peat: Bolj ko se staramo, več železa se shranjuje v tkivih. Obstaja neverjetno tesna povezava med količino železa, shranjenega v telesnih tkivih, in tveganjem, da umremo zaradi raka, bolezni srca in ožilja ter drugih vzrokov. Ta povezava med železom in umrljivostjo je prisotna tudi v otroštvu, vendar gre krivulja navzdol do približno 12. leta, nato pa počasi narašča vse do smrti. Oblika te krivulje, ki predstavlja obremenjenost telesa z železom, je neverjetno podobna krivulji umrljivosti zaradi vseh vzrokov in umrljivosti zaradi raka. V biologiji ne poznam nobene druge podobne krivulje z minimumom pri starosti 12 let in maksimumom pri visoki starosti ob času smrti.

Ena izmed glavnih smeri raziskovanja procesa staranja, katere nastanek sega nazaj v zgodnja leta prejšnjega stoletja, je bila osnovana na preučevanju akumulacije rjavega pigmenta (znanega tudi kot starostni pigment) v tkivih. Strokovno ime za ta pigment je lipofuscin, kar v dobesednem prevodu pomeni “mastna rjava snov”. V 60. letih prejšnjega stoletja je Denham Harman vpeljal teorijo prostih radikalov, ki se je nato združila s teorijo starostnega pigmenta, saj je postalo jasno, da je starostni pigment oksidirana zmes nenasičenih maščobnih kislin in železa, ki nastane kot posledica nekontrolirane tvorbe prostih radikalov. Do nedolgo nazaj so bile te ideje sprejemljive le za nekaj raziskovalcev, zdaj pa že praktično vsi zdravniki priznavajo, da imajo prosti radikali pomembno vlogo pri procesu staranja. Nek raziskovalec prehranske znanosti iz San Diega je posumil, da bi bili lahko učinki podaljševanja življenja, ki jih ima omejevanje kalorij, posledica zmanjšanega vnosa toksinov v telo. Iz hrane je odstranil toksične težke kovine in ugotovil, da so živali v skupini, ki je dobivala normalno količino hrane, živele ravno tako dolgo kot živali na dieti z manj kalorijami. Leta 1994 so ugotovili, da je količina železa, in ne kalorije, glavni prehranski faktor, ki vpliva na dolžino življenja.

Koliko železa moramo dobiti s prehrano?

Ray Peat: Otroci ga potrebujejo veliko, saj rastejo, a vse kaže, da v ZDA celo otroci dobijo preveč železa.

"Odkar se je uveljavila navada, da zdravniki nosečnicam dajejo večje količine železa v obliki dodatkov, se je pri novorojenčkih povečala incidenca zlatenice. Opazili so, da novorojenčki žensk, ki teh dodatkov ne jemljejo, nimajo zlatenice in so na splošno bolj zdravi."

Nekaj raziskovalcev je posumilo, da je dodajanje železa žitaricam prispevalo k hitremu porastu levkemije in limfomov pri otrocih. Otroci, ki hitro rastejo, imajo sicer manjše tveganje za preobremenjenost z železom kot odrasli. Ob rojstvu imajo dojenčki v telesu veliko shranjenega železa, nato pa se zaloge manjšajo, saj ga porabijo za rast. Po puberteti, ko se rast upočasni in spolni hormoni povišajo, pa se prično zaloge železa spet povečevati. V raziskavi, ki je preučevala “podhranjene” otroke migrantov – obiralcev sadja v Kaliforniji, so bili otroci, ki so bili “resno anemični”, bolj odporni na infekcijske bolezni od “dobro prehranjenih” otrok v isti regiji.

Če povečan vnos železa povzroči povečano tveganje za infekcijske bolezni že v otroštvu in če premajhen vnos železa upočasni proces staranja, potem mislim, da moramo ponovno razmisliti o naši definiciji dobre prehrane in upoštevati tako kratkoročne kot dolgoročne učinke prehrane. Moje trenutne raziskave se ukvarjajo z analiziranjem naše sposobnosti varno prenašati stres v povezavi s prehrano. Mislim, da bi morali priporočila za zadosten vnos železa močno znižati.

Ali ženske ne potrebujejo več železa?

Ray Peat: Tu gre za napačno razumevanje. Zdravniki v glavnem ne razumejo, da ženske z menstruacijo izgubijo le nekaj miligramov železa na dan. Večji problem je ta, da se železu v hrani težko izognemo, tudi če se trudimo.

Ženske železo absorbirajo precej bolj učinkovito od moških. Iz podobnega obroka ženske v povprečju absorbirajo približno trikrat več železa od moških, med nosečnostjo pa povišan estrogen povzroči, da absorbirajo kar devetkrat več železa od moških. Vendar ženske z menstruacijo vseeno izgubijo nekaj železa, zato imajo pri 50. letu starosti v tkivih v povprečju manj železa od moških iste starosti, do 65. leta pa akumulirajo že toliko železa, da imajo v tkivih enake količine železa kot moški. (V teh 15 letih ženske, verjetno zaradi višjega estrogena, železo shranjujejo hitreje od moških.) Pri tej starosti postane tveganje, da bo ženska umrla zaradi srčnega infarkta, enako tveganju pri moških iste starosti. Nekatere ženske, ki menstruirajo, lahko redno darujejo kri brez kakršnihkoli znakov anemije.

Odkar se je uveljavila navada, da zdravniki nosečnicam dajejo večje količine železa v obliki dodatkov, se je pri novorojenčkih povečala incidenca zlatenice. Opazili so, da novorojenčki žensk, ki teh dodatkov ne jemljejo, nimajo zlatenice in so na splošno bolj zdravi. Predlagal sem, da bi bilo to lahko zato, ker niso bili zastrupljeni z železom. Ti dodatki bi bili lahko tudi faktor pri povečani incidenci raka pri otrocih.

Ali pri anemiji ne potrebujemo dodatkov železa?

Ray Peat: V splošnem ne. Veliko zdravnikov anemijo enači s pomanjkanjem železa, vendar temu ni tako. Pred stotimi leti so za anemijo redno predpisovali arzen, in v smislu stimulacije tvorbe rdečih krvničk je deloval. Vendar dejstvo, da arzen, železo ali kaka druga toksična snov stimulira formacijo rdečih krvničk, še ne pomeni, da telesu te snovi manjka. To pomeni samo, da se telo na številne nevarnosti odzove tako, da pospeši tvorbo rdečih krvničk. Celo sevanje ima lahko takšen učinek, saj je rast naravni odziv na poškodbo. Med 20. in 50. leti prejšnjega stoletja so mislili, da so “prehranski rastni faktorji” vitamini, kasneje pa je uporaba toksinov za stimuliranje rasti živali pri intenzivni vzreji postala stalna praksa, kar je vodilo do težav z definicijo esencialnih hranilnih snovi. Zdaj optimalen vnos hranilnih snovi povezujemo z odpornostjo na bolezen, dolgo življenjsko dobo ali hitrostjo staranja, in celo s psihičnimi sposobnostmi.

"Raziskave, ki so preučevale predelano hrano za živali, so pokazale, da je dodajanje železa (v visoko reaktivni dvovalentni obliki, ki je poceni in priročna) pri živalih povzročilo bolezen, saj je uničilo vitamine v hrani."

Presežek železa v telesu lahko v resnici celo pripomore k hemolitični anemiji, saj uničuje vitamin E in oksidira nenasičene maščobe v rdečih krvničkah. Pri tej vrsti anemije so rdeče krvničke tako krhke, da se prehitro razgrajujejo. Pri staranju se krvničke tudi hitreje razgrajujejo in ponavadi tudi počasneje nastajajo, kar povečuje verjetnost za anemijo. Dodatki železa so za starejše ljudi še bolj nevarni.

Anemija je pri ženskah najpogosteje posledica motenj v delovanju ščitnice (kar sem obravnaval v mojih zapisih o ščitnici) ali pomanjkanja drugih hranilnih snovi v prehrani. Estrogen (tudi pri živalih, ki ne menstruirajo) povzroča redčenje krvi, zato je za ženske značilno, da imajo nižji hemoglobin od moških.

Kaj naj naredim, če mi je zdravnik rekel, da imam anemijo? Obstaja kakšna situacija, pri kateri je dobro jemati dodatke železa?

Ray Peat: Anemija zaradi pomanjkanja železa obstaja, do nje pride pri nekaterih primerih kroničnega krvavenja, vendar sem mnenja, da bi moralo biti pomanjkanje železa zadnji osumljeni vzrok za anemijo in ne prvi, kot se dogaja danes. Za pomanjkanje železa gre le v primeru, ko krvni testi pokažejo prenizko saturacijo določenih beljakovin (testiranje je podrobno opisano na tej povezavi, op.pr.). Zdravniki po navadi zmanjšano količino hemoglobina ali rdečih krvničk enačijo s potrebo po železu, vendar je to biološko neutemeljeno.

Če pri operaciji izgubimo večjo količino krvi, lahko pride do začasne anemije, vendar je tudi v tem primeru bolje, da preverimo, ali so zaloge železa res znižane, preden dodajamo železo. Jetrca (in celo ekstrakt iz pšeničnih kalčkov) vsebujejo toliko železa, da jih lahko uživamo namesto dodatkov železa, in ta način je tudi bolj varen.

Katera hrana vsebuje železo?

Ray Peat: Moka, testenine ipd. skoraj vedno vsebujejo železo, ki je bilo moki dodano kot železov sulfat, saj tako narekuje državni zakon (to velja za številne države, vključno z ZDA, Kanado in Veliko Britanijo, v Sloveniji pa železa moki ne dodajamo, vendar ga kljub temu najdemo v nekaterih uvoženih “obogatenih” izdelkih, npr. žitaricah za zajtrk, op.pr.). Meso, žitarice, jajca in zelenjava že sami po sebi vsebujejo precej železa. Pred leti je nekdo demonstriral, da lahko določene žitarice dvigne z magnetom, ker jim je bilo dodanih toliko železa. Črne olive vsebujejo železo kot sredstvo za obarvanje. Na deklaraciji iščite besede “železov” ali “železo” in se takšnim živilom izogibajte. Nekatere znamke navajajo tudi “reducirano železo”, kar pomeni, da je železo dodano v dvovalentni obliki, ki je zelo reaktivna in se zlahka absorbira.

Zakaj državna zakonodaja narekuje, da mora biti nekaterim živilom železo dodano?

"Nikelj je še bolj strupen od železa in aluminija. Za testiranje vaše posode lahko uporabite kakršenkoli magnet. Če gre za varno obliko jekla, se bo magnet pritrdil na posodo."

Ray Peat: Industrijsko predelanim žitaricam je odstranjen velik del hranilnih snovi, kot so vitamin E, B kompleks, mangan, magnezij itd., saj se na ta način podaljša rok trajanja, vlada pa je posledično zahtevala, da se nekatere izmed izgubljenih hranilnih snovi hrani dodajo v obliki sintetičnih dodatkov. Vendar takšno dodajanje že na samem začetku ni odražalo znanstvenih dognanj, saj so lobisti prehranske industrije uspeli vsiliti kompromise, ki so vodili do uporabe najcenejših kemikalij in ne kemikalij, ki bi nudile največjo zaščito pred boleznimi. Na primer, raziskave, ki so preučevale predelano hrano za živali, so pokazale, da je dodajanje železa (v visoko reaktivni dvovalentni obliki, ki je poceni in priročna) pri živalih povzročilo bolezen, saj je uničilo vitamine v hrani. Vedno glejte deklaracije in se izogibajte proizvodom, ki vsebujejo dodano železo.

Lahko pride železo v hrano pri kuhanju v železni ponvi?

Ray Peat: Da, še posebej, če ima hrana kisel pH, kot velja npr. za veliko vrst omak. To železo bo (poleg tega, da je že samo po sebi lahko toksično) uničilo vitamine v hrani.

Kaj pa aluminij?

Ray Peat: Aluminij in železo imata podoben učinek na celice. Obstajajo indici, da povzročata Alzheimerjevo bolezen.

Industrija aluminija je že pred več kot 50 leti pričela s propagando o “varnosti” aluminijevih posod; trdili so, da v hrano ne preide skoraj nič kovine. Nato so raziskave pokazale, da vsebuje kava, kuhana v aluminijasti posodi, velike količine aluminija, saj ima kava precej nizek pH (močno priporočamo, da se izogibate uporabi aluminijastih kafetier za pripravo kave, op.pr.).

Katere posode so potem varne?

Ray Peat: Steklene posode in nekatere vrste nerjavečega jekla, ki vsebujejo železo v netopni obliki. Teflonske ponve hrane ne kontaminirajo z železom, če niso okrušene.

Katere vrste nerjavečega jekla so varne?

Ray Peat: Obstajata dve vrsti nerjavečega jekla, magnetno in nemagnetno. Nemagnetna oblika vsebuje veliko niklja, ki je alergen in karcinogen. Nikelj je še bolj strupen od železa in aluminija. Za testiranje vaše posode lahko uporabite kakršenkoli magnet. Če gre za varno obliko jekla, se bo magnet pritrdil na posodo.

Zakaj železo dodajajo multivitaminskim pripravkom?

Ray Peat: Čeprav je že več raziskovalcev demonstriralo, da železo uničuje vitamine, so industrija, vlada in potrošniki zavedeni do te mere, da se takšne napake lahko vlečejo skozi generacije, preden nekdo mobilizira dovolj resursov, da javnosti predstavi resnico.

Vsej tej hrani se ne morem izogniti. Kaj lahko storim, da mi zaužito železo ne bo preveč škodovalo?

Ray Peat: Ker železo uniči vitamin E, je le-tega dobro prehrani dodajati. Treba pa je paziti, da ga ne jemljemo istočasno s hrano, ki je bogata z železom, saj železo v želodcu z njim reagira. Približno 100 mg na dan je zadosti, se pa naša potreba po njem z leti viša, ker se s starostjo večajo zaloge železa v tkivih. Kava zavira absorpcijo železa, zato poskušam po obroku z mesom vedno piti kavo. Zmanjšan vnos nenasičenih maščob s prehrano prav tako ščiti pred toksičnimi učinki železa. Na drugi strani pa vitamin C stimulira absorpcijo železa, zato je verjetno bolje, da ob obroku, bogatim z železom, ne pijemo pomarančnega soka. Pomanjkanje bakra povzroči, da tkiva shranjujejo večje količine železa, zato je dobro redno jesti živila, bogata z bakrom, kot so rakci ali ostrige.

Na kakšen način nam baker lahko pomaga?

Ray Peat: Baker je bistven za obarvanje las in kože, vzdrževanje elastičnosti kože in krvnih žil ter zaščito pred nekaterimi vrstami prostih radikalov, še posebej pa je pomemben za pravilno uporabo kisika pri proizvodnji biološke energije. Nujno potreben je tudi za normalno delovanje nekaterih živčnih celic (lat. substantia nigra), do degeneracije katerih pride pri Parkinsonovi bolezni. Oblika, tekstura in barva las se lahko spremenijo, če pride do pomanjkanja bakra. Preveč železa blokira absorpcijo bakra, premalo bakra pa lahko povzroči pospešeno shranjevanje železa. Ko se staramo, tkiva izgubljajo baker in shranjujejo presežek železa. Zato potrebujemo s starostjo vedno več vitamina E.

SLOVARČEK

Prosti radikali so deli molekul, ki lahko poškodujejo vse celice in sisteme v naših telesih.

Dihanje se nanaša na absorpcijo kisika s strani celic, kar sprošča energijo. Celična struktura, v kateri se proizvaja energija, se imenuje mitohondrij. Oksidacija je združenje neke substance s kisikom. To je lahko koristno, kot pri normalem dihanju, ki proizvaja energijo, ali škodljivo, kot pri žarkosti, obsevanju ali stresni reakciji.

Antioksidanti: Vitamin E in C sta znana kot antioksidanta, ker preprečujeta škodljive verižne reakcije prostih radikalov, pri katerih se pogosto porablja kisik, ne zavirata pa normalnih oksidativnih procesov v telesu. “Prekinjevalca verige” bi bil ustreznejši izraz. Pogosto je ravno pomanjkanje kisika tisto, kar sproži nevarne procese s prostimi radikali. Veliko substanc lahko služi kot antioksidanti: tiroksin, urea, biliverdin, selen, jod, vitamin A, natrij, magnezij, litij in cela vrsta encimov. Nasičene maščobe skupaj z antioksidanti delujejo zaščitno, saj zavirajo širjenje verižne reakcije prostih radikalov.

Starostni pigment je rjava snov, iz katere sestojijo pege na starajoči se koži in siva mrena v očesni leči, akumulira pa se tudi v srcu, možganih in drugih organih, katerih funkcija se posledično poslabša. Sestoji iz oksidiranih nenasičenih maščob in železa.

Anemija pomeni, da telesu manjka krvi, ker nima dovolj rdečih krvničk in hemoglobina. Lahko imate preveč železa v krvi in obenem tudi anemijo. Če ste anemični, še ne pomeni, da potrebujete več železa.


Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!
2€
5€
10€
20€


VIR: Iron's Dangers, www.raypeat.com

Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.