PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija farmacija feritin flebotomija fosfati FSME-Immun gibanje globalizacija gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kvasovke laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina lokalne valute Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani nadledvična žleza Nara Petrovič navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podtalnica poliamini prašičja gripa prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psi ptiči ptičja gripa rak Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje težke kovine tifus tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost zrak železo želodec žuželke

Ekonomija (ne)zaupanja

Objavljeno: 14.12.2020

Kartice zvestobe, jumbo plakati s smejočimi podobami igralcev, reklamni letaki, spletni in televizijski oglasi, prodajniki na terenu, po telefonu ali po e-pošti - vsi nas hočejo prepričati, da so njihovi izdelki ali podjetje zaupanja vredni in da smo prav mi tisti kupec, ki ga tako zelo cenijo in mu zaupajo. Kupec je kralj, pravijo…

A poglejmo si zaupanje na primeru trgovskih centrov. Pogosto se zgodi, da težko najdemo kakega zaposlenega (sploh v novejših trgovskih centrih), na vprašanja nam odgovarjajo hladno in zdolgočaseno ali pa nam sploh ne znajo odgovoriti. Če so prijazni, to velikokrat izpade prisiljeno.

Seveda jim ne smemo zameriti, saj so samo ljudje, ki delajo za večinoma skromne urne postavke, pod izrednimi pritiski, v ekonomiji nezaupanja. Tudi njim zaupajo le ob pogoju, da bodo opravili normo, da bodo oddelali nadure in bodo pridno delali tudi ob vikendih in praznikih. In ob pogoju, da ne bodo kritični do sistema dela - do ekonomije nezaupanja.

Velika trgovska podjetja nas stalno nagovarjajo preko raznih reklam in plakatov, češ da delajo dobro, rešujejo svet, so družini prijazna podjetja, skrbijo za kvaliteto izdelkov in storitev itd. Zdi se, da je vse v dobrih rokah, lahko jim zaupamo.

Ne vemo, kako je bil nek izdelek pridelan, na kakšni zemlji in s kakšnimi semeni, kako je bil predelan in kako skladiščen, od kod pripeljan in kam vse prepeljan, kako so bili delavci plačani in ali so jim bile kršene pravice, kakšni so motivi proizvajalca in še in še bi lahko naštevali.

Vendar pomislimo za trenutek, kaj izražajo blagajne na koncu trgovine. In kaj naprave za preprečevanje kraj poleg njih? Izražajo neko vrzel, globoko nezaupanje, izražajo misel "ne zaupamo vam".

Če bi rekli bobu bob, bi v skladu s tem nezaupanjem na vsaki izmed blagajn z velikimi črkami (tako kot to piše na tobačnih izdelkih) moralo pisati:

"Preprosto vam ne zaupamo, da boste vzeli izdelke in plačali svoj nakup. Ne zaupamo vam zato, ker ste najbrž zelo pokvarjeni."

Šalo na stran, a vseeno se mnogi slepijo, da je tako samo zaradi nekaj posameznikov, ki goljufajo, a v temelju gre za obsežen sistemski problem, ki ni prisoten le v trgovskih centrih, katere smo vzeli za primer. Gre za vsesplošno ekonomijo nezaupanja. V današnjem času preprosto ne moreš več nikomur zaupati, pravijo. Takšni so pač časi. Kako smo prišli tako daleč?

Kot mnogi opažamo, se je nezaupanje z vsesplošnim "napredkom" le še poglobilo, medtem ko tržniki uporabljajo se trše in bolj krute prijeme, da bi nas prepričali in ohranjali iluzijo o ekonomiji zaupanja. Odgovor je ponavadi še več oglasov, več jumbo plakatov, več telefonskih klicev, več e-poštnih novic, več popustov in aktualnih ponudb itd.

To je vsekakor v skladu s širjenjem globalizacije, ki ima nezaupanje vgrajeno v samo bistvo. Z razpadom skupnosti – z industrializacijo, urbanizacijo in na koncu globalizacijo – se je izgubilo tudi zaupanje, saj kar naenkrat v prehranski verigi ne poznamo več nikogar.

Ne vemo, kako je bil nek izdelek pridelan, na kakšni zemlji in s kakšnimi semeni, kako je bil predelan in kako skladiščen, od kod pripeljan in kam vse prepeljan, kako so bili delavci plačani in ali so jim bile kršene pravice, kakšni so motivi proizvajalca in še in še bi lahko naštevali. Težko je vzpostaviti zaupanje s popolnim tujcem, ki ga nismo nikoli ne videli ne slišali, kaj šele pobliže spoznali. Potemtakem se sploh ne bi smeli čuditi, da je velika večina izdelkov zasnovanih tako netrajnostno in izdelanih tako nekakovostno, da se po nakupu lahko počutimo naravnost opeharjene. Glede na to, da med proizvajalcem in kupcem ni več nobenega, kaj šele pristnega stika, je to povsem pričakovano. Vprašajmo se – ali bi sami izdelali tako nekakovosten izdelek za svoje otroke, starše ali stare starše?

Ekonomija nezaupanja je del stare zgodbe, ki se zaključuje kljub temu, da bi jo nekateri želeli čim dlje ohraniti pri življenju. V življenju je dostikrat potrebno obrniti nov list in na vidiku je nova zgodba, z njo pa prihaja tudi ekonomija zaupanja. Velik del le-te predstavlja t.i. re-lokalizacija, kar pomeni, da bomo zopet izbirali izdelke od ljudi, ki jih poznamo in jim zaupamo, se pravi od bližnjega kmeta, od specializiranega lokalnega trgovca, od obrtnika, ki del izdelkov podarja tistim, ki si jih ne morejo privoščiti.

Ekonomija nezaupanja je del stare zgodbe, ki se zaključuje kljub temu, da bi jo nekateri želeli čim dlje ohraniti pri življenju.

Obenem bomo sodelovali z ljudmi, ki so nam pripravljeni priskočiti na pomoč in s katerimi se bomo "začutili", z njimi bomo ustvarjali, se povezovali, gradili na odnosih in si med seboj izmenjevali in/ali podarjali izdelke, tako kot je bila navada v starodavnih družbah in kot je praksa še danes v družinah in drugih povezanih skupnostih.

Tem ljudem ne bo vseeno, kakšne izdelke bodo izdelovali, prodajali, menjali ali darovali, saj bodo želeli razvijati novo mrežo zaupanja in sodelovanja, od katere bomo imeli vsi več koristi. Mantra stare zgodbe "manj zate = več zame" se bo pretvorila v samoumevno "več zate = več zame". Ne bo se več splačalo biti konkurenčen in svojega znanja skrivati pred drugimi, saj s takšno mentaliteto ne bo več možno napredovati. Sodelovanje bo prevladalo nad konkurenčnostjo.

Ekonomija zaupanja pa bo imela tudi daljnosežne pozitivne vplive na vsa ostala področja našega življenja. Strah bo izginil. Predvsem pa se bo vrnila ljubezen. In razumevanje. Z njima se bosta vrnili neskončna moč do življenja in kipeča ustvarjalnost, ki bosta vodili do kakovosti in brezskrbnosti.

Star svet umira, na obzorju pa se rojeva nov svet. Na nas je, da ga pričnemo graditi.

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.