Zakaj je kompostno stranišče odločilen korak k lepšemu svetu

Večina ljudi kompostnega stranišča ne povezuje z revolucionarnimi družbenimi spremembami, niti se jim kanalizacija ne zdi en večjih problemov civilizacije (nasprotno, večinoma smo celo ponosni nanjo). A dejstvo je, da bo (ne)uvedba uporabe kompostnega stranišča odločilna za preživetje in prosperiranje družbe, saj so trenutne rešitve za problem človeškega blata in urina izjemno neekološke in netrajnostne.

Prvi in očitni problem kanalizacije je, da krši osnovni naravni zakon, saj se velik del človeških iztrebkov ne povrne nazaj v naravni krogotok, temveč jih kot neželjen odpadek odložimo na odlagališče ali sežgemo. Če iz krogotoka na ta način izločimo večje količine organskih snovi, je logika zelo preprosta: z vsakim splakovanjem školjke po opravljeni veliki ali mali potrebi osiromašimo prst, od katere smo odvisni za pridelavo hrane. Na osiromašeni prsti rastejo rastline, vedno bolj občutljive na najrazličnejše bolezni, ki nam dajejo pridelke z vedno manjšo vsebnostjo za življenje bistvenih mineralnih snovi, kar so potrdile že številne raziskave.(1) Da ta deficit kratkoročno prikrijemo, moramo uporabljati umetna gnojila, posledica česar je onesnaženje vode in še dodatno dolgoročno uničevanje prsti s kemijo,(2)(3) vključno s težkimi kovinami, ki jih vsebujejo umetna gnojila.(4) Voda, onesnažena z nitrati, globalno predstavlja velik javnozdravstveni(5) in okoljski(6)(7) problem. Tudi v Sloveniji se tovrstno onesnaženje poslabšuje do te mere, kjer je koncentracija nitratov v pitni vodi v nekaterih z intenzivnim kmetijstvom obremenjenih območjih že skoraj presegla dovoljene meje,(8) s tem da raziskave ugotavljajo škodljive učinke (npr. rak, nizka porodna teža in prezgodnji porod) pri koncentracijah daleč pod dovoljeno mejo.(5)(9) Obenem z umetnimi gnojili v zemljo ne vrnemo pomembnih mikrohranil, zato je lahko rastlina na videz lepa, nima pa veliko v sebi. Pri takšni pridelavi seveda pride tudi do večje potrebe po škropljenju s pesticidi.

Trenutno reševanje problema pa je neekološko ne le zaradi siromašenja prsti, temveč tudi zato, ker fekalije ob splakovanju straniščne školjke pomešamo s pitno vodo in najrazličnejšimi kemikalijami, ki so v uporabi v gospodinjstvu (t.i. “siva voda”) in industriji. Če dušik iz blata, ki je sicer dragoceno gnojilo, pomešamo z vodo, postane nevaren za okolje, vodo pa na ta način onesnažimo tudi s patogenimi organizmi. Gre torej za porabo in onesnaževanje ogromnih količin pitne vode, ki je v svetu vse bolj primanjkuje. Onesnažena voda nato po dolgih, smrdečih ceveh potuje v energetsko potratne čistilne naprave, kjer se le delno očisti in pogosto tretira s kemikalijami (npr. klor), preden se vrne nazaj v naravo. Blato iz čistilnih naprav pa zaradi vsebnosti najrazličnejših strupenih snovi kontaminira zemljo in ni primerno za gnojenje poljščin, zato gre pogosto v sežig ali na odlagališča odpadkov, kar zopet ustvarja nove okoljske probleme. Velik problem je tudi pomanjkljivo ali neustrezno izgrajeno kanalizacijsko omrežje, posledica katerega je vsem poznan pereč problem onesnaženosti morja, jezer, rek in pitne vode s fekalijami.(10)(11)(12)(13) Pitni vodi se zaradi onesnaženosti s fekalijami dodajajo izjemno strupene klorove spojine, za katere se je izkazalo, da ne škodujejo le ciljnim organizmom, temveč po vsej verjetnosti tudi ljudem.(14)(15)

Ob vseh naštetih problemih je zanimivo, da praktično nihče glasno ne opozarja, kako izjemno problematično je naše trenutno ravnanje s človeškim blatom in urinom. Tiščanje glave v pesek je verjetno posledica zgodovinsko neverjetno slabih rešitev, ki jih je za problem človeških iztrebkov imela zahodna civilizacija - kar pa še zdaleč ne pomeni, da boljše rešitve ne obstajajo!

S KOMPOSTIRANJEM:

IZBOLJŠAMO PRST

• Dodamo organsko snov in koristne mikroorganizme
• Izboljšamo rodovitnost in produktivnost prsti
• Zaviramo bolezni rastlin
• Zatiramo škodljivce
• Izboljšamo sposobnost zadrževanja vode
• Zmanjšamo ali odpravimo potrebo po umetnih gnojilih
• Preprečimo temperaturna nihanja

PREPREČUJEMO NOVO ONESNAŽENJE

• Zmanjšamo onesnaženje vode s fekalijami, nitrati, klorom...
• Zmanjšamo potrebo po kanalizaciji
• Zmanjšamo produkcijo metana in izcejanje iz odlagališč odpadkov
• Zmanjšamo onesnaževanje s strani sežigalnic

ODPRAVIMO OBSTOJEČE ONESNAŽENJE

• Razgradnja strupenih snovi
• Vezava težkih kovin

POMAGAMO OBNOVITI OKOLJE

• Pomagamo pri pogozdovanju
• Pomagamo pri obnovi poškodovanih zemljišč, npr. kamnolomov, izsušenih močvirij, erodiranih področij...

UNIČIMO PATOGENE ORGANIZME

• Velja tako za človeške kot rastlinske in živalske patogene organizme

PRIHRANIMO DENAR

• Bolj učinkovita pridelava hrane
• Znižanje stroškov za ravnanje z odpadki
• Zmanjšanje potrebe po gnojilih, vodi in pesticidih
• Cenovno ugodna bioremediacija
• Direktna prodaja komposta
• Pridobivanje energije

Enostavna in v praksi že dodobra stestirana rešitev je, da prenehamo “srati v vodo” in pričnemo kompostirati lastno blato in urin. Sistem in vse njegove prednosti podrobno opisuje knjiga Humanure, katere avtor Joseph Jenkins ga že desetletja uporablja tudi sam.(16) Kompostiranje je v mnogih pogledih skorajda čudežni proces, ki nam v prvi vrsti daje kvalitetno humusno gnojilo - s termofilnim kompostiranjem (pri katerem se dosežejo temperature od 40 do 60 stopinj C) pridobljen humus je primeren za gnojenje povrtnin, saj se pri tem procesu po hitrem postopku deaktivirajo patogeni organizmi, semena pa postanejo nekaljiva. Patogeni organizmi se uničijo tudi z dovolj dolgim t.i. “hladnim kompostiranjem” (1-2 leti). Obenem so številne raziskave pokazale, da pri kompostiranju pride do relativno hitre razgradnje mnogih strupenih snovi, npr. PCB-jev, insekticidov, herbicidov, eksplozivov, bencina… Težke kovine pa se na kompost vežejo, kar pomeni, da težje prehajajo v rastline, ki rastejo na onesnaženi zemlji. In to še ni vse, saj z uporabo kompostnega stranišča ne le prihranimo energijo, temveč jo lahko z nekaj iznajdljivosti celo pridobivamo.

Ne moremo tudi mimo omembe dejstva, da so svoje iztrebke kompostirale mnoge zdrave tradicionalne skupnosti. Sir Albert Howard je o Hunzah, ljudstvu, znanem po izjemnem zdravju in dolgoživosti, zapisal:(17)

Če povzamemo: kompostno stranišče je poceni in preprosta rešitev, s pomočjo katere lahko rešimo številne okoljske probleme, pridobimo dragocene surovine, izboljšamo zdravje rastlin, našo prehrano in posledično zdravje. Ocenjujejo, da en človek, ki eno leto uporablja kompostno stranišče tipa Clivus, sproducira 40 kg komposta, obenem pa ohrani čistih kar 25000 litrov vode. V Sloveniji bi s kompostiranjem iztrebkov torej letno lahko pridobili 80000 ton komposta in ohranili čistih 50 milijonov kubičnih metrov vode.

Morda ste pomislili, da gre pri kompostnem stranišču le za korak nazaj k stranišču na štrbunk, a to ne drži, saj se sistema bistveno razlikujeta. Pravilno zasnovano kompostno stranišče ne oddaja vonjav in ne privablja insektov, saj se iztrebki ustrezno prekrijejo (npr. z žaganjem, na podoben način, kot to počno npr. mačke). Dolgoletni uporabniki kompostnega stranišča ugotavljajo, da je kompostno stranišče tako higienično, da je primerno tudi za postavitev v hišah in blokih. Pri samem kompostiranju, ki poteka na prostem, zaradi dodajanja suhe snovi (npr. žaganje, slama ali suho listje) ne pride do izcejanja v podtalnico, razen ob zelo močnem deževju, ko se kup lahko preprosto pokrije. Obenem se pri pravilnem kompostiranju, kot smo že omenili, kompost “razkuži”, kar drugače lahko dosežemo le z uporabo strupenih kemikalij ali energijsko potratnih tehnoloških rešitev.

Trenutno je edina rešitev, ki nam je na voljo, kompostiranje v lastni režiji, a Jenkins poudarja, da bi bilo (vsaj zaenkrat) za mnoge veliko lažje, če bi imeli ustrezne javne službe, ki bi iztrebke odvažale v večje kompostirnice - podobno, kot tudi v Sloveniji že vrsto let počnemo z biološkimi odpadki. Se pa tudi v Sloveniji že pojavljajo primeri dobre prakse javnih stranišč, kot je nedavna postavitev dveh kompostnih stranišč na Veliki planini (izvajalec je podjetje Kakis(18)). Tudi v sosednji Avstriji se v parkih in na festivalih ter sejmiščih že postavljajo kompostna stranišča, kakršno lahko vidite na spodnji sliki, saj so se izkazala kot odlična zamenjava za kemične WC-je, ki so zelo neprijazni tako za okolje kot za uporabnika.(19)

Kompostno stranišče že nekaj tednov preizkušamo tudi sami in zaenkrat je naša izkušnja zelo pozitivna. Motečih vonjav ni, žuželke niso problem, bolj izčrpno poročilo pa bomo lahko podali šele po daljšem času uporabe.

Če bi radi o kompostnem stranišču izvedeli več, si oglejte spodnji video, v branje pa priporočamo tudi knjigo Humanure(16), ki na bralcu prijazen način podrobno predstavi problematiko in rešitve (preko spleta je dostopna brezplačno).

Zahvaljujemo se Nari Petroviču za pregled in popravek besedila. Na njegovi spletni strani najdete številne zanimive vsebine, vključno s prispevki na temo (f)ekologije.

DELITE NAPREJ

Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!

2€

5€

10€

20€

VIRI