PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroelektrarne hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija MERS meso meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi suša sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis umetna inteligenca uši UTD ventilatorji vesolje vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda vreme vrtnarjenje vulkani Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Švedski pristop k obvladovanju covida-19 – uspeh ali polomija?

Objavljeno: 6.6.2021

Švedska je v preteklem letu postala znana kot država, ki je pri obvladovanju krize novega koronavirusa ubrala drugačen pristop od drugih držav. Odločila se je za povsem svojo pot in namesto strogih, represivnih ukrepov (obvezno nošenje mask, zapiranje šol, restavracij, trgovin itd.) ter politike kaznovanja državljanom omogočila bolj ali manj normalno življenje. Mnogi so švedski pristop kritizirali in ga označevali za neodgovornega in nevarnega. A kakšen je končen rezultat – jo je Švedska res odnesla tako slabo, kot so poročali mediji?

NA KRATKO

  • Število smrti, preračunano na število prebivalcev, je bilo v letu 2020 na Švedskem enako kot leta 2012 in nižje kot v vseh pandemijah v preteklih 185 letih. Celo v mesecu z najvišjo umrljivostjo (april 2020) je umrlo manj Švedov kot decembra 1993, januarja 1996 ali januarja 2000.
  • Če predpostavimo, da je presežna umrljivost v sezoni 2019-2020 "uravnotežila" nenavadno nizko umrljivost v prejšnji sezoni, je resnična presežna umrljivost na Švedskem v sezoni 2019-2020 manj kot 1% (približno 700 smrti).
  • Večji del umrlih so starejši s kratko pričakovano življenjsko dobo (srednja starost umrlega s koronavirusom na Švedskem je 84 let).
  • Švedska je lani zabeležila manjšo presežno umrljivost kot večina drugih evropskih držav; slabšo statistiko od Švedske je imelo kar 21 od 30 evropskih držav (predvsem so izstopale tiste z najstrožjimi ukrepi).
  • Finska in Norveška sta imeli nižjo umrljivost od Švedske, a ukrepi tam so bili večino časa celo manj strogi od švedskih.
  • Prof. dr. Jovan Antović z inštituta Karolinska v Stockholmu del presežnih smrti pripisuje neustreznemu zdravljenju bolnikov s covidom-19 po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije.

V prispevku se bomo osredotočili na umrljivost zaradi vseh vzrokov, saj so statistike umrlih s koronavirusom nerealne. Države smrti s covidom-19 (in ne zaradi covida-19, kar je napačen, a kljub temu pogosto uporabljan izraz) opredeljujejo zelo različno, zato so primerjave med državami nerelevantne. Švedska spada med države, ki smrti s covidom-19 štejejo najbolj liberalno – mednje namreč štejejo vse pozitivne na PCR testu, ki so umrli v 30 dneh po pozitivnem testu, kar pomeni, da so všteti tudi ljudje, ki so umrli npr. v prometni nesreči ali zaradi drugih bolezni.(1)

NAJVEČ MRTVIH V ZADNJIH 150 LETIH?

Vodilni švedski epidemiolog Anders Tegnell je bil tekom lanskega leta tarča ostrih kritik na račun vladnega pristopa k obvladovanju covida-19, saj je Švedska na nek način izpostavljala luknje v zgodbi, ki so jo ljudem predstavili mediji – če gre resnično za nalezljiv in smrtonosen virus, bi morali Švedi s svojim liberalnim pristopom namreč utrpeti največjo škodo.

Ena najbolj odmevnih kritičnih novic o Švedski se je pojavila okoli 20. avgusta lani in zatrjevala, da je Švedska v obdobju v prvi polovici leta 2020 utrpela največ smrti v zadnjih 150 letih.

Slika 1: Zadetki v iskalniku Google iz avgusta 2020, ki prikazujejo novice o domnevno rekordni umrljivosti na Švedskem.

“Krivulje kažejo, da je umrljivost enaka, kot je bila pred desetletjem [leta 2012], če pogledamo daljše obdobje za nazaj, pa lahko vidimo, da je človeštvo doživelo hujše pandemije, kot je ta, v kateri smo zdaj.“

O tej novici je poročala večina množičnih medijev, npr. Reuters(2), CNN(3), Guardian(4), Independent(5), Daily Mail(6), Business Insider(7), New York Post(8) itd.

Tehnično gledano zgoraj omenjeni podatek drži, saj je številka 51.405 smrti v prvi polovici leta 2020 dejansko največja v 150 letih. A v resnici je novica povsem zavajajoča, saj je število prebivalcev Švedske v 150 letih močno poraslo. Žal se je mnogim medijskih hišam nesrečno (ali prikladno) izmuznil širši kontekst, saj je pri takšnih primerjavah potrebno upoštevati rast prebivalstva skozi čas. Edini relevantni podatek je torej število umrlih glede na število prebivalcev.

Če podatek o številu umrlih preračunamo na deset tisoč prebivalcev, pridemo do drugačnega zaključka, in sicer, da se na Švedskem lani ni zgodilo nič kaj posebej pretresljivega.

Grafikon 1: Švedska umrljivost na deset tisoč prebivalcev v zadnjih 185 letih (kliknite na sliko za večji prikaz). Vir: Swiss Policy Research

"En manj uspešnih trenutkov novinarstva lani so bile alarmantne novice glede 'najbolj smrtonosnega novembra po španski gripi'. V razburjenju je mnogo urednikov spregledalo, da se je prebivalstvo Švedske od takrat do danes več kot podvojilo.“

Iz zgornjega grafikona lahko razberemo, da je med vsemi pandemijami v preteklih 185 letih umrl večji odstotek Švedov kot lani, večji odstotek ljudi pa je umrl tudi v nekaterih obdobjih, ko ni bilo pandemij.(9) Celo v mesecu z najvišjo presežno umrljivostjo (april 2020) je umrlo manj Švedov kot decembra 1993, januarja 1996 ali januarja 2000, le da se teh obdobij skoraj nihče več ne spominja. Kot je obrazložil švedski statistik Åke Nilsson, hujša sezona gripe in povečano število umrlih 80- in 90-letnikov (srednja starost umrlega s covidom-19 na Švedskem je 84 let) takrat nista pritegnila veliko pozornosti.(12) Örjan Hemström, švedski vladni demograf, zgornje podatke v enournem dokumentarnem filmu komentira z besedami:(10)

“Krivulje kažejo, da je umrljivost enaka, kot je bila pred desetletjem [leta 2012], če pogledamo daljše obdobje za nazaj, pa lahko vidimo, da je človeštvo doživelo hujše pandemije, kot je ta, v kateri smo zdaj.“

Slika 2: Fotografija, posneta 8. aprila 2020 v Stockholmu. Lokali in restavracije so ostali odprti. Vir: VOA

Novinar Oisín Cantwell pa je v časopisu AftonBladet zapisal:(1)

“Ta vidik ni nepomemben. En manj uspešnih trenutkov novinarstva lani so bile alarmantne novice glede 'najbolj smrtonosnega novembra po španski gripi'. V razburjenju je mnogo urednikov spregledalo, da se je prebivalstvo Švedske od takrat do danes več kot podvojilo.“

Sprašuje se tudi o posledicah takšnega pomanjkanja širšega konteksta:

“Ali je cena za vse te tragedije v obliki uničenega življenjskega dela, stečajev, bolj ali manj uničenega gospodarstva, naraščajoče brezposelnosti in izključevanja, upravičena glede na to, da gre za virus, ki ni povzročil več smrti kot hujša gripa?“

Slika 3: Ljudje uživajo v toplem vremenu sredi parka Tantolunden v Stockholmu (posneto 30. maja 2020). Vir: Link TV

Potrebno je upoštevati tudi, da je bilo leto 2019 za Švedsko zelo nenavadno, saj je umrlo najmanj Švedov po letu 1977.(11) Dr. Eyal Shahar, epidemiolog in zaslužni profesor na Univerzi v Arizoni, je švedske podatke za umrljivost po sezonah gripe prikazal na spodnjem grafu.(19)

Grafikon 2: Švedska umrljivost na milijon prebivalcev po sezonah gripe od oktobra 1998 do septembra 2020.

Iz grafa je razvidno, da je na Švedskem v sezoni 2018-2019 prišlo do t.i. deficita smrti 300 na milijon prebivalcev (-3.3%), v sezoni 2019-2020 (med pandemijo koronavirusa) pa je Švedska beležila presežek smrti 364 na milijon prebivalcev (+4,1%). Presežek smrti, ki sledi deficitu smrti (in obratno), je znan pojav, saj večji del umrlih predstavljajo starejši s kratko pričakovano življenjsko dobo. Če predpostavimo, da je presežna umrljivost v sezoni 2019-2020 "uravnotežila" nizko umrljivost v prejšnji sezoni, je resnična presežna umrljivost na Švedskem manj kot 1% (približno 700 smrti).

Dr. Shahar poudari, da tudi če (nepravilno) predpostavimo, da nizka umrljivost v sezoni 2018-2019 ni vplivala na presežek smrti v naslednji sezoni, presežna umrljivost na Švedskem v sezoni 2019-2020 ni presegla 4,1% (približno 3.800 smrti). Bralce spomni, da histeričen odziv na pandemijo ni bil posledica strahu pred tem, da se bo umrljivost povečala za 4%. Apokaliptične napovedi, na podlagi katerih so odločevalci zapirali države, so na Švedskem do poletja 2020 predvidevale približno 90.000 smrti, torej kar za 100% povišano umrljivost.

NEUČINKOVITI UKREPI

Pomenljivo je tudi dejstvo, da so na Švedskem lani zabeležili manjšo presežno umrljivost kot v večini drugih evropskih držav, kar je moral marca letos priznati tudi prispevek Reutersa. Za primerjavo – v Španiji in Belgiji je bila presežna umrljivost leta 2020 18,1% in 16,2% (v Sloveniji 18,1%(13)), na Švedskem pa 7,7%. Slabšo statistiko od Švedske je imelo kar 21 od 30 evropskih držav.(14)

Slabšo statistiko od Švedske je imelo kar 21 od 30 evropskih držav.

Kritiki liberalnega pristopa zato Švedsko radi primerjajo s Finsko ali Norveško, ki sta imeli manjšo umrljivost od Švedske, a pri tem pozabijo omeniti, da so bili ukrepi na Finskem in Norveškem večino časa celo manj striktni od ukrepov na Švedskem.(15)(16)

Zgornje podatke je vodilni švedski epidemiolog Anders Tegnell, ki je zaradi svojih odločitev med drugim prejel tudi že grožnje s smrtjo, komentiral z besedami:

“Mislim, da bodo ljudje verjetno temeljito premislili o popolnih zaprtjih in kako učinkovita so zares bila ... Lahko da so imela kratkoročen vpliv, a ko gledaš na situacijo skozi celotno pandemijo, postajaš vedno bolj skeptičen.“

SMRTONOSNO ZDRAVLJENJE

Švedska je povišano umrljivost zaradi vseh vzrokov beležila predvsem v aprilu in maju 2020. Te smrti se pogosto pripisujejo koronavirusu, a za takšno sklepanje v resnici ni nikakršne znanstvene podlage. Uradne statistike umrlih s koronavirusom so nerealne, saj so mednje tudi na Švedskem všteti vsi pozitivni na PCR testu, ki so umrli v 30 dneh od pozitivnega testa (torej tudi ljudje, ki so umrli npr. v prometni nesreči).(1)

Po našem mnenju najpomembnejši spregledani faktor je nedvomno neprimerno zdravljenje (npr. mehanska ventilacija in visoki odmerki ter neustrezne kombinacije zdravil). Agresivni pristop k zdravljenju bolnikov z diagnozo covida-19 je povzročil veliko nepotrebnih smrti, ki jih je pogosto tudi z obdukcijo nemogoče ločiti od smrti, ki so nastale kot posledica respiratorne okužbe.

“Švedi so pričeli zaostrovati ukrepe … Mislim, da je temu tako zaradi močnega pritiska Evropske unije, saj Švedska kvari vtis, da gre za popoln kaos, za kar po mojem mnenju dejansko ne gre.“

Del presežnih smrti neprimernemu zdravljenju pripisuje tudi prof. dr. Jovan Antović s prestižnega inštituta Karolinska v Stockholmu, ki je sodeloval pri oblikovanju protikoronskih ukrepov na Švedskem. Kot razloži v spodnjem videu, je Švedska, podobno kot večina drugih držav, pri zdravljenju covida-19 v aprilu in začetku maja 2020 upoštevala smernice Svetovne zdravstvene organizacije in Kitajske, rezultati česar so bili katastrofalni, saj je bila smrtnost pri bolnikih na intenzivni negi kar 35-odstotna. V maju so Švedi pričeli zdraviti bolj konzervativno in omejili uporabo ventilatorjev, posledično pa je smrtnost na intenzivni negi upadla na 15% (kar pa še vedno ni malo, če upoštevamo, da so z ene od evropskih klinik poročali o 0% smrtnosti pri bolnikih s covidom-19 na intenzivni negi, kar so dosegli s prilagojenim protokolom z minimalnim pritiskom PAAP in “nežno ventilacijo”).(17)


Bolezen in posledično smrt pa seveda lahko povzročijo tudi stres, osamljenost, depresija (tudi Švedska je osamila starostnike), smiselno pa se je vprašati tudi, kakšen dejavnik tveganja za respiratorna obolenja predstavlja izjemen porast uporabe razkužil.

ZAOSTROVANJE UKREPOV

Švedska je z letošnjim letom nekoliko zaostrila ukrepe (pričela je npr. priporočati maske, bari in restavracije so se nekaj časa zapirali ob 20.30) in morda ste se po prebranem vprašali, zakaj. Na to vprašanje je prof. Jovan Antović z inštituta Karolinska konec februarja odgovoril takole:(17)

“Švedi so pričeli zaostrovati ukrepe … Mislim, da je temu tako zaradi močnega pritiska Evropske unije, saj Švedska kvari vtis, da gre za popoln kaos, za kar po mojem mnenju dejansko ne gre. Še moja 15-letna hčerka je dojela, da gre predvsem za predstavo za javnost, saj veste, kot v partizanskih filmih, kjer nas malo napadajo, mi pa se malo branimo. A mislim, da je situacija še vedno precej sproščena ... Še vedno bi rekel, da nosi maske največ 20% ljudi.“

Slika 4: Švedska konec februarja 2021 z nekoliko zaostrenimi ukrepi.

ZAKLJUČEK

So Švedi s svojim pristopom ovrgli teorijo o izredno nalezljivem in smrtonosnem virusu? Dejstvo je, da je Švedska kljub sproščenemu pristopu beležila manjšo umrljivost od držav z drakonskimi ukrepi, kot so Velika Britanija, Španija, Francija, Italija, Belgija in nenazadnje tudi Slovenija. Enako se je zgodilo tudi znotraj ZDA, kjer so zvezne države s sproščenim pristopom, kot je Florida (ki ima povrhu še velik delež starostnikov), beležile manjšo umrljivost od mnogih držav s striktnimi ukrepi (glejte tudi članek Ioannidisa in sodelavcev z univerze Stanford, ki ni ugotovil razlike med državami z blagimi in restriktivnimi ukrepi(18)). Sklenemo lahko, da teorije o nalezljivem virusu, ki ga je možno zamejiti z ukrepi, dokazi ne podpirajo, in da je bil davek ukrepov (npr. smrti zaradi neustreznega zdravljenja, stresa, osamitve, depresije, odlaganja operacij itd.) najverjetneje zelo velik.

VIRI

(1) Lika många dör ett år med svår influensa som under coronan; Oisín Cantwell; Aftonbladet; januar 2021
(2) Sweden records highest death tally in 150 years in first six months of 2020; Reuters; avgust 2020
(3) Sweden records highest death tally in 150 years in first half of 2020; Hilary McGann, Emma Reynolds; CNN; avgust 2020
(4) Sweden records highest death tally in 150 years in first half of 2020; The Guardian; avgust 2020
(5) Coronavirus: Sweden records highest death toll for 150 years; Emily Goddard; The Independent; avgust 2020
(6) Lockdown-free Sweden records its highest number of deaths in a six-month period for 150 years - with 4,500 of the 51,405 dying from Covid-19; Ross Ibbetson; Daily Mail; avgust 2020
(7) Sweden has recorded its highest death toll since a famine swept through the country 150 years ago; Adam Payne; Business Insider; avgust 2020
(8) Sweden’s COVID-19 outbreak leads to highest death toll in 150 years; Natalie O'Neill; New York Post; avgust 2020
(9) Facts about Covid-19 - Swedish mortality from 1835 to 2020; Swiss Policy Research; marec 2021
(10) Vetenskapens värld - Coronakampens pris; SVT; februar 2021
(11) Number of deaths in Sweden from 2011 to 2021; Statista; junij 2021
(12) More Swedes died in one month 1993 and 2000, compared to april 2020 — why?; Emanuel Karlsten; julij 2020
(13) Rojeni in umrli, Slovenija, december 2020; Darja Šter, Martina Žnidaršič; Statistični urad RS; februar 2021
(14) Sweden saw lower 2020 death spike than much of Europe - data; Johan Ahlander; Reuters; marec 2021
(15) COVID-19: Stringency Index; Our World in Data; junij 2021
(16) Finland and Norway Avoid Covid-19 Lockdowns but Keep the Virus At Bay; Bojan Pancevski; The Wall Street Journal; november 2020
(17) Dr Jovan Antović: Kako se Covid - 19 leči u Švedskoj?; YouTube; februar 2021
(18) Eran Bendavid et al.; Assessing mandatory stay-at-home and business closure effects on the spread of COVID-19; European Journal of Clinical InvestigationVolume 51, Issue 4; januar 2021
(19) Not a shred of doubt: Sweden was right; Eyal Shahar; Medium; maj 2021

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.