PO OZNAKAH
5G A. S. Neill aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera alternativno šolanje aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija MERS meso meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin permisivna vzgoja pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi psihoanaliza ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi Summerhill suša sveče svetloba svobodne šole ščitnica škrlatinka šola šolanje na domu španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis umetna inteligenca ustvarjalnost uši UTD ventilatorji vesolje vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda vreme vrtnarjenje vulkani Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Stres, uničevalec zdravja

Objavljeno: 27.11.2019

Če vas tematika vsaj malo zanima, ste v povezavi z zdravjem gotovo že velikokrat naleteli na besedo “stres”. Stres je vpleten v razvoj praktično vseh bolezni, zato je razumevanje stresnega odziva ključnega pomena za razumevanje in zdravljenje bolezni. A zgodba je malce bolj zapletena, kot si jo po navadi predstavljamo.

Kot uvod nekaj dejstev, ki jih razloži teorija stresa:

  • shujševalne diete lahko povzročijo neplodnost,
  • smrt starša ali drug hujši stres lahko v hitrem času pripelje do debelosti,
  • pomanjkanje spanja lahko povzroči sladkorno bolezen,
  • ljudje pogosteje umirajo ponoči kot podnevi,
  • pretirano ukvarjanje s športom lahko vodi do zdravstvenih težav, kot so avtoimunske bolezni in amenoreja (izostanek menstruacije).

Kaj je stres?

Večina ljudi pozna najbolj očitne vire stresa, ki jim rečemo tudi stresorji: prenapolnjeni urniki, finančne težave, prepiri med zakoncema, izguba službe in številni drugi čustveni oziroma psihološki izzivi modernega življenja.

Obstajajo pa tudi drugi dejavniki, ki v telesu sprožijo popolnoma enak stresni odziv, kot ga povzroči psihološki stres. Mednje spadajo pomanjkljiva prehrana, najrazličnejše strupene snovi, mraz, vročina, hrup, pomanjkanje spanja, nekatere vrste sevanj, alergeni, premalo gibanja in pretirano ukvarjanje s športom. Vse našteto je lahko vir občutnega stresa, kar v praksi pomeni, da imamo lahko navzven urejeno in idilično življenje, pa smo vseeno pod stresom.

En manj poznanih stresorjev je tudi tema oziroma pomanjkanje svetlobe. To razloži, zakaj več ljudi umre ponoči kot podnevi in zakaj pogosteje zbolevamo in umiramo pozimi kot poleti. Ker spanje omili nočni stres, je dober spanec ključnega pomena za zdravje. Mnoge zdravstvene težave se izboljšajo ali celo pozdravijo v krajih z bolj blagim podnebjem, kjer lahko več časa preživimo zunaj na svetlobi, uspešne pa so tudi različne oblike svetlobne terapije.

Stresni odziv

Človek, ki mu gre največ zaslug za naše razumevanje vpliva stresa na zdravje, je Hans Selye, endokrinolog madžarskega rodu. Selye je bil izjemen znanstvenik in avtor več kot 1600 znanstvenih objav ter 40 knjig. Za svoje življenjsko delo na področju stresa je prejel kar 43 častnih doktoratov in 17 nominacij za Nobelovo nagrado.

O nespecifičnih učinkih stresa se je Selye pričel spraševati, ko je pri svojem delu opazil, da imajo pacienti z najrazličnejšimi boleznimi določene simptome, ki so sovpadali s simptomi zaužitja različnih toksičnih substanc in s simptomi alergij.

"Na prvi pogled je vzrok bolezni pogosto okužba, zastrupitev, živčna izčrpanost ali preprosto starost, dejansko pa je najpogostejši vzrok smrti pri človeku porušenje hormonskega prilagoditvenega mehanizma."

- Hans Selye

S poskusi je nato ugotovil, da vse vrste stresorjev v telesu poleg specifične reakcije povzročijo tudi nespecifično reakcijo, ki jo je poimenoval stresni odziv. Prišel je do sklepa, da imajo sesalci, vključno s človekom, enoten stresni odziv (koncept je poimenoval “splošni prilagoditveni sindrom”, saj gre v samem bistvu za prilagoditev telesa na neugodno situacijo). Preprosto povedano, stres se pojavlja v nešteto oblikah, osnovna reakcija pa je vedno enaka – laboratorijske živali, izpostavljene najrazličnejšim oblikam stresa, so imele vse povečane, vnete nadledvične žleze (organa na vrhu ledvic, ki izločata hormone za regulacijo stresnega odziva) in druge hormonske motnje.

O podobnih spremembah je pisal tudi znameniti britanski zdravnik Robert McCarrison. Pomanjkljiva prehrana (npr. pomanjkanje vitaminov B-kompleksa ali beljakovin) je pri laboratorijskih živalih v vseh primerih vodila do enakih motenj – povečanih nadledvičnih žlez, atrofije oziroma slabšega delovanja ščitnice ter spolnih žlez in slabo razvitega prebavnega sistema. (Mimogrede, McCarrisonova pomanjkljiva prehrana je bila sestavljena pretežno iz predelanih ogljikovih hidratov, ki predstavljajo dobršen delež moderne prehrane.)

Slika 1: Hans Selye je potek biološkega odziva na izpostavljenost stresorjem razdelil na tri faze – alarm, prilagoditev in izčrpanost.

Pri dlje trajajoči obremenitvi, ki preseže sposobnost prilagoditve posameznika, pride do faze izčrpanosti, pri kateri se pojavijo hujši simptomi oziroma bolezen. Vse skupaj si lahko poenostavljeno predstavljamo kot kozarec, ki se skozi življenje polni z različnimi stresorji. Dokler kozarec ni poln, ne občutimo hujših simptomov. Ko se seštevek stresorjev oziroma vsebina kozarca »prelije čez rob«, pa se pojavi bolezen. Velikost kozarca oziroma sposobnost prilagoditve se razlikuje od človeka do človeka – nekateri so že ob rojstvu bolj obremenjeni in hitreje dosežejo rob, spet drugi prenesejo več. Gre za to, da vsak od nas do neke mere podeduje stres svojih prednikov (staršev in nekaj predhodnih generacij).

Slika 2: Poenostavljen prikaz kozarca oziroma seštevka glavnih stresorjev, ki so pripeljali do bolezni. Čeprav je v tem primeru »kaplja čez rob« ločitev, pa kozarec polnijo tudi mnogi drugi stresorji. Odstranitev kateregakoli od njih bo pripomogla k ozdravitvi.

Posledice stresa

Simptomi stresa so številni in se razlikujejo od človeka do človeka glede na njegove predispozicije, odvisni pa so tudi od specifičnega učinka stresorja, ki smo mu izpostavljeni.

Hans Selye je v knjigi The Stress of Life zapisal, da so prvi simptomi stresa izguba spolnega poželenja (libida) ter prebavne motnje:

“Pri živalih, ki so dlje časa izpostavljene intenzivnemu stresu, najprej pride do različnih spolnih motenj. Med stresom se spolni organi skrčijo in postanejo manj aktivni. To se zgodi sorazmerno s povečanim delovanjem nadledvičnih žlez. Klinične raziskave so potrdile, da ljudje, izpostavljeni stresu, reagirajo podobno kot živali. Pri ženskah lahko pride do nerednih menstruacij ali pa menstruacija celo popolnoma izostane, med dojenjem pa imajo lahko premalo mleka. Pri moških se pogosto zmanjšata spolno poželenje in nastajanje semenčic.”
“Prebavni sistem je še posebej občutljiv na stres v katerikoli obliki. Izguba apetita je eden izmed prvih simptomov, spremljajo pa jo lahko bruhanje, driska ali zaprtje.”
"Nismo našli niti enega vira stresa, ki ne bi povzročil [splošnega prilagoditvenega sindroma]."

- Hans Selye

V The Story of Adaptation Syndrome Selye našteva tudi številne psihične simptome stresa, kot so razdražljivost, nihanje razpoloženja, zasvojenost, nočne more, nespečnost, tesnoba, impulzivno vedenje, depresija, nezmožnost koncentracije, hiperaktivnost, izguba volje do življenja, predmenstrualni sindrom...

Če stres oziroma omenjene hormonske motnje trajajo dlje časa, lahko sledijo številne druge, resnejše posledice, kot so padec odpornosti, visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, razjede želodca, artritis, migrene, psihoze, rak, sladkorna bolezen ter avtoimunske bolezni.

Selye je ugotovil tudi, da stres pospeši proces staranja, kar razloži, zakaj se nekateri ljudje med izpostavljenostjo hudemu stresu hitro in opazno postarajo.

Sklep

V splošnem velja naslednje: ukrepi, ki zmanjšajo stres (npr. pravilna prehrana, zadostno spanje in gibanje, dobri odnosi, sprostitvene tehnike, izogibanje toksinom, izpostavljenost naravni svetlobi, opravljanje dela, ki nas izpolnjuje...), izboljšajo zdravje. Pri zdravljenju bolezni moramo torej poiskati in minimizirati glavne povzročitelje stresa, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, in biti pozorni tudi na dejavnike, ki so morda manj očitni, a zato nič manj pomembni.

PS: Veliko zanimivega o stresu lahko izveste v dokumentarnem filmu Stress, Portrait of a Killer. V njem je med drugim predstavljeno življenjsko delo raziskovalca Roberta Sapolskyja, ki je stres preučeval na pavijanih. Proti koncu filma Sapolsky opiše neverjetno preobrazbo, kateri je bil priča po tragediji, ki je doletela skupino pavijanov, iz česar se lahko naučimo pomembno lekcijo: stres in agresija nista nujno stalna spremljevalca narave...

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.