PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati FSME-Immun gibanje globalizacija gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kvasovke laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podtalnica poliamini politika prašičja gripa prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psi ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Pohlep, malomarnost in zavajanje v industriji cepiv

Objavljeno: 10.2.2021

V začetku maja leta 2019 je bil v politični reviji Politico objavljen članek, ki so ga napisali trije sorodniki Roberta F. Kennedyja, ml., v njem pa so kritizirali njegovo zavzemanje za varna cepiva. Gospod Kennedy je v odgovor napisal pismo, v katerem je odlično povzel razloge, zaradi katerih se številne organizacije, skupine in posamezniki po vsem svetu zavzemajo za varnost cepiv. A kljub številnim prošnjam je revija Politico zavrnila objavo njegovega odgovora, saj je cenzura v veliki večini medijev zdaj tako močna, da v njih praktično ne boste našli prispevkov, ki cepiva na kakršenkoli način kritizirajo. Spodaj objavljamo Kennedyjev odgovor v celoti v upanju, da vsaj nekoliko uravnotežimo po našem mnenju izjemno enostransko obravnavo problematike cepljenja, ki trenutno prevladuje v množičnih medijih.

Avtor: Robert F. Kennedy, ml.

Trije moji sorodniki iz družine Kennedy so pred kratkim objavili članek, ki kritizira moje zavzemanje za varna cepiva. Naš kontroverzen družinski prepir v središče postavlja hude nacionalne zdrahe okrog cepljenja, ki so razdelile skupnosti in sprožile dvome glede zavezanosti demokratične stranke nekaterim vrednotam, ki jo opredeljujejo: prezir do cenzure, nezaupljivost do prekomerne moči korporacij, podpora svobodnemu govoru, svobodi veroizpovedi in samostojnemu odločanju o svojem telesu ter pravice državljanov (določene v Nürnberškem kodeksu in drugih pogodbah, ki smo jih podpisali), s čimer zavračamo neželene zdravstvene ukrepe, ki jih odredi vlada. Razprava je sprožila tudi vprašanja o neodvisnosti medijev in njihovi vlogi zagovornika svobode govora, o pravicah prvega amandmaja, ki nas ščitijo, kadar gredo vlada in korporacije predaleč.

Zaradi takšnih konfliktov interesov so motivirani, da priporočijo vedno več cepiv, kar nima veliko skupnega z znanostjo, podprto z dokazi.

Rad imam svojo družino in razumem njihove strahove, ko javno govorim o korupciji vladnih funkcionarjev. Družina Kennedy je že dolgo stalno in tesno povezana z agencijami za javno zdravje, zato je razumljivo, da je težko verjeti, da bi vplivni regulatorni organi lagali o cepivih. »Vsaka stvar se sprva zdi preprosta,« pravi pregovor, »a hudič se skriva v podrobnostih.«

Moj skepticizem

Po 15 letih raziskovanja in sodnih obravnav na področju teh zadev sem postal skeptičen. Bil sem priča, kako so finančni in drugi interesi spremenili ključne sektorje naših organov javnega zdravja v privesek prav tistih farmacevtskih podjetij, za katerih regulacijo so zadolženi s strani kongresa.

Kongres in generalni inšpektorat ministrstva za zdravje in socialne zadeve (HHS) sta v številnih preiskavah večkrat ugotovila, da je velika večina funkcionarjev Uprave za hrano in zdravila (FDA), ki so neposredno zadolženi za izdajo dovoljenj za cepiva, skupaj s funkcionarji Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), ki cepiva dejansko uvedejo kot obvezna za otroke, osebno finančno povezanih s proizvajalci cepiv. Ti javni uslužbenci so pogosto delničarji pri podjetjih, ki proizvajajo cepiva, od njih prejemajo nepovratna sredstva ali pa so njihovi plačani svetovalci, včasih pa so celo imetniki patentov za tista cepiva, ki jih sami odobrijo. Zaradi takšnih konfliktov interesov so motivirani, da priporočijo vedno več cepiv, kar nima veliko skupnega z znanostjo, podprto z dokazi.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) pri razvoju, odobritvi, priporočilu in registraciji novih izdelkov sodeluje z razvijalci cepiva in nato deli dobiček od prodaje cepiva.

Farmacevtska industrija prek proračunov agencije uveljavlja tudi pravila politike. FDA od industrije prejme 45 % svojega letnega proračuna. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) dobi približno polovico svojega proračuna iz zasebnih virov, vključno s farmacevtsko industrijo in pridruženimi ustanovami. CDC pa je, odkrito povedano, podjetje, ki služi na račun cepiv; v lasti ima 56 patentov za cepiva ter v okviru programa cepiv za otroke na letni ravni kupuje in razdeljuje cepiva v vrednosti 4,6 milijarde dolarjev, kar je več kot 40 % skupnega proračuna. Poleg tega farmacevtska industrija neposredno financira, dopolnjuje in nadzoruje na desetine programov CDC prek financiranja CDC. Prispevek urednika revije British Medical Journal ostro kritizira tesen odnos CDC s farmacevtsko industrijo, pri čemer citira Jeroma R. Hoffmana, profesorja medicine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA): »Večina nas je bila šokirana, ko smo izvedeli, da je CDC financiran s strani industrije ... Nezaslišano je, da je industriji očitno dovoljeno kaznovati CDC, če agencija izvaja raziskave, ki lahko negativno vplivajo na njihov dobiček.«

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) pri razvoju, odobritvi, priporočilu in registraciji novih izdelkov sodeluje s prozvajalci cepiv in nato deli dobiček od prodaje cepiva. Vsak od zaposlenih na ministrstvu za zdravje in socialne zadeve lahko v obliki licenčnine zbere do 150.000 dolarjev letno za izdelke, na katerih delajo. Na primer, glavni funkcionarji na ministrstvu za zdravje in socialne zadeve dobijo denar za vsako prodajo kontroverznega cepiva Gardasil proti HPV podjetja Merck, kar agenciji v obliki licenčnin za patent prinese na desetine milijonov dolarjev vsako leto. Še več, ker je v okviru zakona iz leta 1986 nastal nacionalni program za odškodnine zaradi posledic cepljenja, ministrstvo za zdravje in socialne zadeve pa je na posebnem sodišču za cepiva obravnavano kot obtoženec, je zakonsko zavezano, da se brani zoper vsakršno trditev, da je cepivo povzročilo posledice. Kljub velikim preprekam na poti do priznanja odškodnine pa ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Američanom, ki jim je cepivo povzročilo posledice, letno vseeno izplača na stotine milijonov dolarjev (skupaj več kot 4 milijarde dolarjev). Če torej ministrstvo za zdravje in socialne zadeve objavi kakršno koli študijo, ki priznava, da cepivo povzroča škodo, lahko upravičenci na sodišču to študijo uporabijo proti ministrstvu za zdravje in socialne zadeve. Junija leta 2009 je Tom Insel, funkcionar na visokem položaju na ministrstvu za zdravje in socialne zadeve, izbrisal proračunsko postavko v vrednosti 16 milijonov dolarjev za preučevanje povezave med cepivi in avtizmom, kar bi izvedel medagencijski odbor za usklajevanje na področju avtizma (Interagency Autism Coordinating Committee). Insel je trdil, da bodo v tožbah na sodišču te študije uporabili proti ministrstvu za zdravje in socialne zadeve.

Takšni konflikti interesov so popoln recept za »ugrabljeno agencijo«. »Namesto regulativnega organa in regulirane industrije imamo zdaj partnersko sodelovanje,« pravi dr. Michael Carome, nekdanji zaposleni na ministrstvu za zdravje in socialne zadeve, zdaj pa vodja skupine Public Citizen. Carome pravi, da se je zaradi teh finančnih vezi ministrstvo za zdravje in socialne zadeve odmaknilo »stran od vidika javnega zdravja in se približalo vidiku, prijaznemu do industrije.«

Leta 1986 je kongres – preplavljen s farmacevtskim denarjem (farmacevtska industrija v zadnjih 20 letih daje največ za prispevke politikom in lobiranje) – sprejel zakon, ki daje proizvajalcem cepiv popolno imuniteto pred odgovornostjo za poškodbe, ki jih povzročajo cepiva. Če bi bila cepiva tako varna, kot trdijo moji družinski člani, ali bi farmacevtska podjetja res potrebovala imuniteto za poškodbe, ki jih povzročajo? Z nadaljnjo zlato mrzlico farmacevtskih podjetij se je povečalo število priporočenih cepljenj, in sicer iz 12 odmerkov petih cepiv leta 1986 na 54 odmerkov trinajstih cepiv danes. Postranska dejavnost v vrednosti ene milijarde dolarjev je zrasla v gigantsko, 50 milijard dolarjev vredno industrijo cepiv.

Le 12,8 % otrok, rojenih v Ameriki leta 1986, je imelo kronične bolezni. Pri generaciji cepljenih (tistih, rojenih po letu 1986) se je ta številka, vzporedno z razširitvijo programa cepljenja, povečala na 54 %.

Ker za cepiva nikomur ni treba prevzeti odgovornosti – in so dejansko obvezna na monopolističnem trgu s 76 milijoni otrok – podjetja ne čutijo kaj dosti tržne spodbude, da bi poskrbela za njihovo varnost. Javnost se mora zanesti na moralni kompas podjetij Merck, GlaxoSmithKline, Sanofi in Pfizer. Toda ta podjetja imajo dolgo zgodovino malomarnega in nepoštenega delovanja. Tudi takrat, ko gre za izdelke, ki jih morajo tržiti javnosti in za katere jih je mogoče tožiti zaradi negativnih posledic. Štiri podjetja, ki proizvedejo praktično vsa priporočena cepiva, so bila vsa že obsojena kaznivih dejanj. Skupaj so od leta 2009 plačala več kot 35 milijard dolarjev za goljufanje regulativnih organov, laganje vladnim uradnikom in zdravnikom ter njihovo podkupovanje, ponarejanje znanosti in za številne poškodbe ter smrti, ki so posledica izdelkov, za katere so vedeli, da so nevarni in so se prodajali pod pretvezo varnosti in učinkovitosti.

Ali ni potrebna nekakšna kognitivna disonanca, da verjameš, da se cepiv ne dotaknejo pohlep, malomarnost in korupcija, ki so povezani z vsakim drugim farmacevtskim izdelkom?

Brez preskušanja varnosti

Takšni pomisleki se še poglobijo, če pomislimo na to, da proizvajalci cepiv ne le ne nosijo odgovornosti, temveč se za vsem tem skriva še ena dobičkonosna vrzel, ki jo redki poznajo; cepiva so edini farmacevtski ali medicinski izdelek, ki ga ni treba strogo preskušati. Za pridobitev licence FDA morajo podjetja več let s pomočjo randomiziranih primerjav z inertnim placebom preskušati varnost za skoraj vsako drugo zdravilo. A niti eno cepivo, ki je trenutno vključeno v program cepljenja za otroke pri CDC, pred izdajo dovoljenja ni bilo testirano v primerjavi z inertnim placebom. Brez preskušanja s placebom regulativni organi ne morejo oceniti tveganj zdravila. V svoji zapriseženi izjavi januarja 2018 je dr. Stanley Plotkin, najvplivnejši strokovnjak za cepiva na svetu, priznal, da so raziskovalci, ki poskušajo potrditi varnost cepiva brez placeba v »fantazijskem svetu«. Dr. Drummond Rennie, namestnik urednika revije Journal of the American Medical Association (JAMA), je dejal: »Raziskave poganja marketinški oddelek, ne znanost.« Zdi se mi preprosto narobe, da demokratično nadzorovani zakonodajni organi po vsej državi na hitro sprejemajo prisilne odloke za farmacevtske izdelke, za katere nihče ne pozna tveganj.

Nadalje, preskušanje varnosti, ki za druge medicinske izdelke običajno traja pet ali več let, za cepiva pogosto traja le nekaj dni – niti približno dovolj dolgo, da bi lahko zaznali raka ali kronične bolezni, kot so avtoimunska bolezen (npr. sladkorna bolezen tipa I, revmatoidni artritis, multipla skleroza), alergijske bolezni (npr. alergije na hrano, alergijski rinitis, ekcem, astma) ali nevrološke in nevrodegenerativne bolezni (npr. motnja pozornosti, hiperaktivnost, narkolepsija, epilepsija, napadi in avtizem). Navodila proizvajalcev, ki spremljajo vsako vialo z obveznim cepivom, vključujejo opozorila o teh in več kot 400 drugih poškodbah, vključno z mnogimi resnimi imunskimi, nevrološkimi in kroničnimi boleznimi, za katere FDA sumi, da so lahko posledica cepiv. V skladu z zveznim pravom morajo biti v navodilih za uporabo za vsako cepivo navedeni »samo tisti neželeni učinki, za katere obstaja določena podlaga za domnevo, da obstaja vzročna zveza med zdravilom in pojavnostjo neželenega učinka.«

Številne od teh bolezni so postale epidemične pri otrocih v Ameriki po letu 1986, kar sovpada s programom cepljenja, ki je dobesedno eksplodiral. Le 12,8 % otrok, rojenih v Ameriki leta 1986, je imelo kronične bolezni. Pri generaciji cepljenih (tistih, rojenih po letu 1986) se je ta številka, vzporedno z razširitvijo programa cepljenja, povečala na 54 %. Dokazi, vključno z lastnimi nadzornimi poročili ministrstva za zdravje in socialne zadeve, navodili proizvajalcev in recenziranimi znanstvenimi objavami povezujejo vse te poškodbe s cepivi. Vendar povezave niso dokončne, ker CDC ni opravil potrebnih randomiziranih študij, da bi dokazal ali ovrgel vzročno zvezo.

… študija inštituta IOM [Inštitut za medicino, zdaj Nacionalna akademija medicine] in nadaljnja študija ministrstva za zdravje in socialne zadeve iz leta 2014 kažeta, da CDC nikoli ni izvedel študije, ki bi podprla trditev CDC, da cepivo DTaP ne povzroča avtizma.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve je Inštitutu za medicino (ang. IOM, zdaj Nacionalna akademija medicine) odredilo, naj nadzoruje znanost o varnosti cepiv pri CDC. IOM je večkrat ostro kritiziral agencijo, ker ni preučila, ali cepiva povzročajo te epidemije. Po mojih izkušnjah zagovorniki cepiv redko navajajo konkretne recenzirane znanstvene objave, ki podpirajo njihove trditve, da so vsa cepiva varna, temveč se raje zanašajo na sklicevanje na avtoritete: CDC, FDA, WHO ali AAP (gre za Ameriško akademijo za pediatrijo, op.p.). Moji sorodniki, na primer, trdijo, da so cepiva varna, ker WHO, HHS, CDC in FDA tako pravijo. Vendar je ministrstvo za zdravje in socialne zadeve določilo IOM kot končnega razsodnika, ko gre za varnost cepiv. IOM pa pravi, da obstoječa znanstvena literatura teh trditev ne podpira. Kljub zahtevam Inštituta za medicino je CDC odločno zavrnil izvajanje varnostnih študij.

Skupno je IOM v treh poročilih (1991, 1994, in 2011/2012) raziskal 231 neželenih učinkov, povezanih s cepivi. IOM je v 34 primerih ugotovil, da dokazi podpirajo vzročno povezavo med cepivom in neželenim učinkom. Vendar je za 184 neželenih učinkov, tj. 80 % pregledanih primerov, ugotovil, da dokazi ministrstva za zdravje in socialne zadeve niso zadostni za potrditev ali zavrnitev vzročne zveze s cepivom. Kako lahko naši funkcionarji za javno zdravje zagotavljajo varnost, če ni nadaljnjih raziskav o prijavljenih neželenih učinkih?

Avtizem in cepiva

Preidimo k bistvu globoko zakoreninjene dogme, da je znanost v celoti ovrgla kakršno koli povezavo med avtizmom in cepivi. Ta predpostavka je tako zakoreninjena, da mediji zasmehujejo vsakogar, ki kot nevaren heretik dvomi v to ortodoksijo. A za trenutek se osredotočimo na dejstva. Leta 1986 je kongres Centru za nadzor in preprečevanje bolezni naročil, naj ugotovi, ali cepiva proti oslovskemu kašlju (DTP, pozneje DTaP) povzročajo avtizem. Takrat so, tako kot danes, mnogi starši z avtističnimi otroki trdili, da so cepiva vzrok avtizma pri njihovem otroku in za to osumili DTP/DTaP cepiva.

CDC na svoji spletni strani izjavlja, da »cepiva ne povzročajo avtizma,« pri čemer navaja celovit pregled literature Inštituta za medicino iz obdobja 2011/2012 o znanosti s področja varnosti cepljenja. Vendar pa študija Inštituta za medicino in nadaljnja študija ministrstva za zdravje in socialne zadeve iz leta 2014 kažeta, da CDC nikoli ni izvedel študije, ki bi podprla trditev CDC, da cepivo DTaP ne povzroča avtizma. Enako velja za cepivo Hep B, Hib, PCV 13 in IPV. Edino cepivo, ki je bilo dejansko preučeno glede povezave z avtizmom, je OMR. Eden od izkušenih znanstvenikov pri CDC trdi, da je CDC v edini študiji, ki jo je CDC kdaj koli izvedel v okviru povezave med cepivom OMR in avtizmom pri otrocih v ZDA, vendarle dejansko odkril povečano stopnjo avtizma po prejetju cepiva OMR. Poleg tega je vodilni strokovnjak za avtizem na ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ministrstvu za pravosodje pred kratkim podal pisno izjavo pod prisego, v kateri pojasnjuje, da lahko cepiva pri nekaterih otrocih povzročijo avtizem.

… obstaja stokrat več neželenih učinkov cepiva, kot je prijavljenih.

Število primerov avtizma je zraslo s približno 1 od 2500 pred letom 1986 na 1 od 36 pri generaciji cepljenih otrok danes. Zakaj se zadovoljimo s trditvijo CDC, da je eksponentna rast avtizma skrivnost? Pri sistematičnem sledenju vira 800 primerov ošpic CDC ne gleda na stroške. A ko jih povprašamo o katastrofalni epidemiji, saj se vsako leto pojavi več kot 68.000 novih primerov avtizma, CDC skomigne z rameni. Zakaj ne zahtevamo odgovorov? »CDC je zdaj povsem ohromljen, ko gre za kar koli, kar je povezano z avtizmom,« pojasnjuje upokojeni izkušeni znanstvenik za področje varnosti cepiv dr. William Thompson, ki je še vedno zaposlen v CDC. Thompson je kongresniku Billu Poseyju pod prisego povedal, da so mu vplivneži pri CDC naročili, naj uniči podatke, ki prikazujejo povezavo med avtizmom in cepivi, ter objavi lažno študijo, ki zavrača povezavo. Danes skesano pravi: »Ko vidim družino z otrokom, ki ima avtizem, občutim velik sram, ker sem bil del problema

Ubijamo otroke

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve je tudi prezrlo svoje zakonske obveznosti preučevanja posledic zaradi cepiv in izboljševanja varnosti cepiv. Leta 1986 je kongres – ob priznanju, da farmacevtska podjetja niso več motivirana, da bi zagotovila varnost cepiv – ministrstvu za zdravje in socialne zadeve naročil, naj preuči posledice cepiv, dela na tem, da izboljša varnost cepiv in vsaki dve leti poroča kongresu o svojem napredku. Pred enim letom sem vložil tožbo, ki je ministrstvo za zdravje in socialne zadeve prisilila k priznanju, da v 36 letih nikoli ni izvedlo nobene od teh nujno potrebnih študij.

Dr. Aaby je bil eden od petih soavtorjev študije iz leta 2017 o cepivu proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP) – najbolj razširjenem cepivu na svetu – in je ugotovil, da je tveganje za smrt pri otrocih, ki so prejeli cepivo DTP, desetkrat večje od tveganja pri otrocih, ki niso prejeli cepiva DTP.

Popolna zmešnjava je tudi pri nadzoru varnosti cepiv po sami izdaji dovoljenja. V sistem poročanja o neželenih dogodkih cepiva Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (VAERS), kamor lahko zdravniki in bolniki prostovoljno poročajo o neželenih učinkih cepiva, je bilo v letu 2018 poslanih 58.381 prijav, ki vključujejo 412 smrti, 1237 primerov trajne invalidnosti in 4217 hospitalizacij. V pregledu sistema VAERS, ki ga je financiralo ministrstvo za zdravje in socialne zadeve, je bilo ugotovljeno, da se v sistem prijavi »manj kot 1 % neželenih učinkov cepiva«. To kaže, da obstaja stokrat več neželenih učinkov cepiva, kot je prijavljenih. Kljub temu CDC ne poskrbi za to, da bi poročanje v sistem VAERS postalo obvezno ali avtomatizirano.

Dr. Peter Aaby je 9. marca 2019 objavil ostro kritiko, v kateri je okaral svetovne agencije za javno zdravje, ker farmacevtskim podjetjem še naprej dopuščajo prodajo cepiv brez ustreznega preskušanja varnosti. Dr. Aaby, ki je avtor več kot 300 recenziranih znanstvenih objav, je en vodilnih svetovnih strokovnjakov za afriški program cepljenja organizacije WHO, in dobitnik najvišjega danskega častnega priznanja za raziskave na področju zdravstva. Dr. Aaby je bil eden od petih soavtorjev študije iz leta 2017 o cepivu proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP) – najbolj razširjenem cepivu na svetu – in je ugotovil, da je tveganje za smrt pri otrocih, ki so prejeli cepivo DTP, desetkrat večje od tveganja pri otrocih, ki niso prejeli cepiva DTP. Zdravniki, vključno z dr. Aabyjem, v tridesetih letih nikoli niso opazili nevarnosti, ker so cepljeni otroci podlegli boleznim in okužbam, za katere je kazalo, da niso bile povezane s cepivom. Izkazalo pa se je, da je cepivo, ki je otroke sicer zaščitilo pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem, pri tem tako močno oslabilo njihov imunski sistem, da so začeli v velikem številu umirati zaradi nepovezanih okužb. Raziskovalci so prišli do naslednjega zaključka: »Cepivo DTP lahko zaradi ostalih vzrokov ubije več otrok, kot jih reši pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem.« Marca je izredno zaskrbljen dr. Aaby rotil za spremembo politike: »Večina vas misli, da vemo, kaj naša cepiva počnejo. Ampak ne vemo ... Ubijamo otroke

Kljub najbolj agresivnemu programu cepljenja na svetu otroci v naši državi niso najbolj zdravi na svetu. Trenutno smo na področju splošnega zdravstvenega stanja uvrščeni na 35. mesto – tik za Kostariko – zaradi česar je ZDA glede na večino meril, vključno s smrtnostjo otrok, najbolj bolna država v razvitem svetu. Poleg teh 400 kroničnih bolezni in posledic, za katere FDA sumi, da bi lahko bile povezane s cepivom, generacija cepljenih trpi zaradi anksioznosti in depresije ter vedenjskih motenj od agresije do anoreksije, vse to v obsegu, kot ga še ni bilo. Recenzirane znanstvene raziskave na živalih in ljudeh so vse te simptome povezale s cepivi. Sedanja generacija je kot prva v stoletju utrpela padec inteligenčnega kvocienta, ki se je nenavadno znižal za kar sedem točk. Raziskovalci so sklenili, da je sprožilec nek okoljski vzrok. V ZDA se močno slabšajo rezultati na standardiziranih preizkusih znanja (SAT) in v zadnjem času tudi na pravosodnih izpitih. Ali bi lahko bilo to poslabšanje rezultat tega, da se praktično vsakemu otroku vbrizga v več odmerkih dva najmočnejša nevrotoksina na svetu, in sicer živo srebro in aluminij, pri čemer poživitvene odmerke dobijo že ob rojstvu? Ali ne bi morali opraviti ustreznih raziskav, da bi zavrnili to hipotezo? Logični pristop k temu bi bila primerjava zdravstvenega stanja med cepljenimi in necepljenimi otroki. Funkcionarji za javno zdravje, vključno z Inštitutom za medicino, že več let pozivajo CDC, naj izvede takšne študije.

... ker so mediji popolnoma nekritični, industrija ni motivirana, da bi izboljšala varnost cepiv.

Leta 2013 je IOM ugotovil, da »nobene študije niso primerjale razlik v zdravstvenem stanju ... med populacijo v celoti necepljenih otrok in populacijo v celoti cepljenih otrok ... Poleg tega študije za preučitev dolgoročnih učinkov kumulativnega števila cepiv ali drugih vidikov programa cepljenja niso bile izvedene.« Nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) Bernadette Healy je leta 2008 v intervjuju pojasnila, da ministrstvo za zdravje in socialne zadeve zavrača izvajanje varnostnih študij, ker se bojijo, da bodo razkrile nevarnosti, »ki bi javnost odvrnile« od cepiv. Healy nadaljuje: »Kot prvo mislim, da so ljudje pametnejši ... Mislim, da nikoli ne bi smeli pokazati hrbta kakršni koli znanstveni hipotezi zaradi strahu, kaj bi se lahko razkrilo.«

Nekritično poročanje medijev

Zatiranje kritičnih varnostnih študij, ki je bilo dokumentirano s strani IOM, ne bi bilo mogoče, če ne bi mediji tako nekritično poročali. Prevladujoče medijske hiše in družbeni mediji, ki so v letu 2016 skupaj prejeli 9,6 milijarde dolarjev prihodkov od farmacevtskih družb, so sami sebe prepričali, da ščitijo javno zdravje z agresivno cenzuro kritike teh prisilno obveznih in nepreizkušenih farmacevtskih izdelkov, za katere ne odgovarja nihče. A ker so mediji popolnoma nekritični, industrija ni motivirana, da bi izboljšala varnost cepiv. Utišanje razprav glede korupcije v vladi in pomanjkljivih varnostnih študijah ter odpravljanje posledic zaradi cepljenja na podlagi odredb ni prava strategija, če želimo rešiti problematiko širjenja epidemije kroničnih bolezni.

Otroci, ki so del te hudo oškodovane generacije, zdaj počasi zapuščajo šole, ki so morale zgraditi tihe sobe in krila za avtistične otroke, namestiti aktivne stole, najeti varnostnike in povečati posebne izdatke za 25 %, ki so jih potrebovali za njihovo namestitev. Pristajajo na mreži socialne varnosti, ki jo ogrožajo. Medtem ko demokratski zakonodajalci glasujejo, da bi bilo obveznih več cepiv in pozivajo k cenzuri pomislekov glede varnosti, pa se demokratski predsedniški kandidati prerekajo o tem, kako popraviti obremenjen ameriški zdravstveni sistem. Če ne bomo ustrezno obravnavali epidemije kroničnih bolezni, takšni predlogi niso nič drugačni kot prerazporeditev ležalnikov na Titaniku. Dobra novica za farmacevtsko industrijo je, da so mnogi od teh otrok do konca življenja odvisni od najbolje prodajanih izdelkov, kot so Adderall, injekcije adrenalina, inhalatorji za astmatike ter zdravila za sladkorno bolezen, artritis in zdravila proti napadom, ki so jih izdelala ista podjetja, ki so razvila cepiva.

Moj stric in moj oče sta govorila, da se v svobodni in odprti družbi na težavna vprašanja nikoli ne bi smeli odzvati tako, da bi zatrli razpravo.

To, da verjamem, da so lahko vse ali nekatere od teh posledic povezane s cepivi, je bil prav tisti sprožilec, ki je mojo pozornost odvrnil od dela na področju okoljevarstva in energetike, ki ga tako rad opravljam, in me spodbudil, da se začnem zavzemati za varnost cepiv. V kampanji, v kateri sem bil pogosto osamljen, sem žrtvoval prijateljstva, dohodek, verodostojnost in družinske odnose, da bi ta podjetja prisilil k izvedbi preizkusov, s katerimi bomo dokončno dobili odgovore na ta vprašanja.

Ljudje se bodo cepili, ko bodo zaupali regulativnim organom in industriji. Ko zaupanje javnosti upade, postaneta prisila in cenzura zadnja rešitev. Utišanje kritikov in uporaba policijskih pooblastil za vsiljevanje nepreizkušenih zdravil nevoljni javnosti ni optimalna strategija v demokraciji.

Moj stric in moj oče (John F. Kennedy in Robert F. Kennedy, op.p.) sta govorila, da se v svobodni in odprti družbi na težavna vprašanja nikoli ne bi smeli odzvati tako, da bi zatrli razpravo. Potrebujemo znanost, ne cenzure. Nisem proti cepljenju. Sem za varnost in za znanost. Hočem zanesljive, pregledne varnostne študije in neodvisne regulativne organe. To se mi ne zdijo tako radikalne zahteve, da bi lahko razdelile našo stranko ali naše družine. Kot Američani in člani družine Kennedy bi morali biti zmožni kulturne razprave o teh legitimnih pomislekih, pri čemer bi morala ta temeljiti na znanosti.



Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.