PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektronske sveče epidemija farmacija feritin flebotomija fosfati FSME-Immun gibanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija javno dobro jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kompost kompostno stranišče KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kvasovke laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina lokalne valute Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani nadledvična žleza Nara Petrovič navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki ogljikov dioksid okolje onesnaženje orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podtalnica poliamini prašičja gripa prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psi ptiči ptičja gripa rak Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje težke kovine tifus tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost zrak železo želodec žuželke

Z razkužili do kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB)

Objavljeno: 27.5.2020

Rezultati raziskave znanstvenikov s harvardske univerze in francoskega Nacionalnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave, objavljeni oktobra 2019 v reviji JAMA Network Open,(1) so pokazali, da je uporaba razkužil povezana z višjo incidenco neozdravljive in pogosto smrtonosne pljučne bolezni, poimenovane kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).

Za KOPB so značilni slab pretok zraka, zasoplost in kašelj, bolezen pa je bila leta 2016 tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, saj je terjala življenje kar treh milijonov ljudi.(2) Poročajo, da gre pri KOPB za “rastočo, a spregledano globalno epidemijo”.(3)

Znanstveniki so v raziskavi spremljali incidenco bolezni pri več kot 73.000 medicinskih sestrah v ZDA.(4) Pri tistih, ki so bile vsaj enkrat tedensko izpostavljene katerikoli vrsti razkuževalnega sredstva, so ugotovili za 35% povečano tveganje za KOPB. Medicinske sestre, ki so razkužila uporabljale več kot štirikrat tedensko, so za KOPB zbolevale še pogosteje – pri njih je bilo tveganje povišano za kar 43%.

Raziskava je potrdila tudi povezavo med KOPB in izpostavljenostjo določenim razkužilom, kot so glutaraldehid, varikina, vodikov peroksid, alkohol in kvaterne amonijeve spojine. Uporaba naštetih razkužil je bila povezana s 25-36% višjim tveganjem za KOPB.(1)

Prejšnje raziskave so pokazale povezavo med poklicem čistilke in povečanim tveganjem za KOPB, kar bi bilo prav tako lahko rezultat izpostavljenosti čistilnim in razkuževalnim sredstvom. V nekaterih raziskavah pa je bila uporaba razkužil povezana s povečanim tveganjem za druge bolezni dihal, kot je npr. astma.(1)

Rezultati omenjenih raziskav niso niti najmanj presenetljivi, saj je znano, da so v razkuževalnih sredstvih kemikalije, ki dražijo in poškodujejo dihala. Kljub oglaševanju, ki nas pogosto prepričuje v nasprotno, je ni substance, ki bi bila obenem škodljiva za mikrobe in neškodljiva za ljudi in druga živa bitja (seveda pa obstajajo tudi zdravilne snovi, ki patogene mikrobe odpravijo tako, da okrepijo telo).

Ker so snovi, ki se jih poslužujemo z namenom uničevanja mikrobov (poleg razkužil spadajo sem tudi antibiotiki in protivirusna zdravila), vse bolj ali manj strupene in se lahko dlje časa zadržujejo v okolju, ima njihova uporaba še veliko globje in bolj daljnosežne posledice. Skupaj z drugimi strupenimi snovmi, s katerimi onesnažujemo okolje, porušijo notranji ekosistem in so verjetno med glavnimi povzročitelji sodobnih epidemij raka, avtoimunskih bolezni, diabetesa, psihičnih težav in drugih kroničnih bolezni, ki se vedno pogosteje pojavljajo že pri otrocih.

Slika 1: Strmo naraščajoča incidenca motenj imunskega sistema (multipla skleroza, astma, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, celiakija) v zahodnih državah. Raziskave kažejo, da so takšne motnje rezultat pretirane sterilnosti okolja.(5)

Vojna z mikrobi je namreč že v osnovi zgrešena, na propad obsojena strategija, ki vodi do situacij, kjer je zdravilo pogosto hujše od same bolezni (dober primer so ventilatorji in španska gripa).

Mar ni že skrajni čas, da jo prenehamo zaostrovati?

VIRI

(1) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6813668/
(2) https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/the-top-10-causes-of-death
(3) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4693508/
(4) https://www.mdedge.com/chestphysician/article/213045/copd/regular-use-disinfectants-work-associated-increased-risk-copd
(5) https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMra020100

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.