PO OZNAKAH
5G A. S. Neill aditivi adjuvanti AIDS ajurveda ALARA alergije alge aloe vera alternativno šolanje aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS artritis astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja bezgavke biodiverziteta biogoriva bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje črna smrt črne koze čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK drevesa dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ebola ekološke sveče ekonomija ekosistem električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija epilepsija farmacija feritin flebotomija fosfati fosilna goriva fotovoltaika FSME-Immun gibanje globalizacija globalno segrevanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroelektrarne hidroksiklorokin higiena hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP imunologija imunski sistem Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija izpusti CO2 javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena Kary Mullis kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kobilice kolera kometi kompost kompostno stranišče konkurenčnost KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kuga kvasovke laboratorijske preiskave Ladak lakota ledena jedra ledvice lesni sekanci levkemija ležarina limfociti lokalne valute Lyrica mačke mamografija maske maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija MERS meso meteorji migranti Mike Baillie mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mitologija mobilni telefon mokrišča monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani multipla skleroza nadledvična žleza nadzor Nara Petrovič narkolepsija navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki oglaševanje ogljični odtis ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza otroška varuška pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin permisivna vzgoja pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podgane podnebje podnebne spremembe podtalnica poliamini politika poplave potresi prašičja gripa pražni cikel prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo previdnostno načelo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psevdoepidemija psi psihoanaliza ptiči ptičja gripa radar rak rastline Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe Robert F. Kennedy ml. Sam Bailey samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončev minimum sončevi cikli sončne celice spanje srce in ožilje srednji vek staranje stranski učinki stres Sucharit Bhakdi Summerhill suša sveče svetloba svobodne šole ščitnica škrlatinka šola šolanje na domu španska gripa šport tehnologija testiranje tetanus težke kovine tifus toplogredni plini tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis umetna inteligenca ustvarjalnost uši UTD ventilatorji vesolje vetrne turbine virusi vitamini vnetje voda vreme vrtnarjenje vulkani Wi-Fi zakonodaja zastrupitev zdravila zdravje zelenjava zemlja zika znanost zrak železo želodec živali živo srebro žuželke

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak: "Strokovnjaki, ki so na strani industrije, so zelo militantni"

Objavljeno: 27.2.2020

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak je ena redkih predstavnikov stroke, ki pri nas javno obelodanjajo težave, v katerih se je znašla okoljska stroka. V intervjuju, ki ga je z njo pripravila Cirila Štuber, dr. Dodič Fikfakova razkrije pomembna dejstva o korupciji oziroma nedelovanju sistema, ki bi nas moral varovati pred škodljivimi okoljskimi vplivi.

Nekaj odlomkov iz intervjuja:

“Ni raziskovalca na svetu, najverjetneje, ki se ga ne bi dalo podkupiti. Mi smo natančno vedeli, katere članke katerih avtorjev brati, ker smo vedeli, kdo je podkupljen s strani industrije.”

“Čeprav so za glifosat že tri žrtve na sodišču nedvomno dokazale, da je pri njih povzročil raka, sodi še vedno v drugo B skupino, kar pomeni, da je potencialno rakotvoren. Preden bo prišel v prvo skupino nedvomno rakotvornih snovi, bo prav gotovo trajalo še vsaj 10 let ali 20 let. Vedeti morate, da so tukaj strahotni boji in podkupovanja na vseh nivojih. Poznala sem predsednika IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka), ki je sam umrl zaradi raka in mi je nekaj mesecev pred smrtjo rekel, da skoraj ni več čiste organizacije in da imajo težave s podkupovanjem tudi tiste, ki so dotlej veljale za čiste. En drug predsednik IARC, ki ga tudi osebno poznam, je potem glede azbesta napisal takšne nesmisle, da je pol Italije skočilo v zrak samo zaradi tega, ker vemo, da ga je podkupila azbestna industrija. Še enkrat; denar je tukaj ključen.”

“[To, da je podjetje, ki proizvaja glifosat, že desetletja vedelo, da je rakotvoren, pa je to prikrivalo in podkupovalo stroko,] je nekaj normalnega. Obstajajo zelo prefinjeni načini, kako prikriti dejavnost. Pri banalni stvari, kot je kajenje, poznamo svetovno znane strokovnjake, ki so bili 20 ali 30 let skrito podkupovani, hkrati pa si imel vtis, da ti strokovnjaki delujejo v smislu raziskovanja dejanskih vplivov kajenja oziroma tobaka na zdravje ljudi. Zato je v okoljski stroki izjemno težko delati. Na eni strani imamo izjemno močne industrije, ki imajo tudi izjemno močne odvetnike, na drugi strani pa strokovnjake, ki v vsakem primeru izpadejo kot žvižgači. Recimo v primeru, ki ga jaz doživljam, je izjemno težko, da te ne začne ena ali druga politična stroka šteti kot aktivista in te ne slišijo na pravo uho.”

“V prid svoji stroki lahko povem samo to, da v vsakem primeru želimo biti popolnoma prepričani, da je nekaj, kar izrečemo, res. In v primeru sežigalnic ne govorimo o gotovosti, pač pa o verjetnosti. Iz količine študij, ki jih imamo, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da imajo določene učinke na zdravje in tisto, česar zagotovo ne vemo, je sovpliv skupaj z drugimi dejavniki tveganja in samo to je naše poslanstvo ali opozorilo; na področjih, ki so že onesnažena, ki že nosijo veliko breme, bodimo za božjo voljo previdni. Še zlasti zato, ker nimamo normativov, ki bi se razlikovali za obremenjena in neobremenjena območja – za oboje so enaki.”

Toplo priporočamo poslušanje celotnega intervjuja, v katerem se dr. Dodič Fikfakova dotakne tudi problematike škodljivosti elektromagnetnih sevanj.

Za konec pa bi želeli opozoriti še na nekaj: dokler se ne lotimo reševanja samega vzroka težav, bodo vsi ostali ukrepi, vsaj do neke mere, plavanje proti toku. Vzrok težavam opiše dr. Dodič Fikfakova z besedami “denar je tukaj ključen”. Trenutni ekonomski sistem nad nami izvaja močan pritisk, da vse vrste družbenega, kulturnega, naravnega in duhovnega kapitala pretvarjamo v denar, rezultat česar je med drugim tudi dejstvo, da je služenje denarja praktično brez izjeme najpomembnejša prepreka okoljskim rešitvam. Trenutni sistem zahteva eksponentno gospodarsko rast, kar pomeni, da pritisk po ustvarjanju novega denarja raste, okoljske težave in korupcija pa se stopnjujejo.

Reševanje krize, v kateri smo se kot človeštvo znašli, mora zato vključevati tudi premik k novemu denarju, ki ga Charles Eisenstein opiše z besedami: ”Novodobni denar bo spodbujal razvoj in ne trošenja družbenega, kulturnega, naravnega in duhovnega kapitala. Bo mehanizem za delitev dobrin in ne za kopičenje bogastva. Bo sredstvo za ustvarjanje in ne za zmanjševanje lepote. Bo prepreka pohlepu in ne povod zanj. Spodbujal bo radostno, ustvarjalno delo, ki ne bo pogojeno s “službami”. In namesto da bi bil v nasprotju z naravnimi cikli, bo z njimi ponovno usklajen. Nov denar pa bo spremljal tudi premik v zavesti, ki smo mu priča že danes – premik k povezanemu jazu, ki ima rad ta svet. To je na koncu koncev naš resnični jaz, h kateremu se bomo vrnili, ko se bo porušila iluzija neskončne rasti.”

Več o tem lahko preberete v eseju Denar: nov začetek.

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.