Že več let opažamo, da je na podeželju vse težje gojiti (neograjene) zelenjavne pridelke, grmovnice in drevje, saj jih iz leta v leto bolj objeda divjad. Zato smo z zanimanjem prebrali pismi bralcev v zadnjih Sobotnih prilogah Dela, ki sta obravnavali to temo. Avtorja prispevkov sta razložila, da je problem veliko širši in da so še bolj kot naši vrtovi in sadovnjaki ogroženi slovenski gozdovi. Ker kljub resnosti problema o njem ne govori praktično nihče, smo se v upanju, da zanj izve čim več ljudi, odločili za objavo na našem portalu.
NA KRATKO
- Večina neavtohtonih vrst divjadi (npr. jelenjad) v Sloveniji ne more preživeti brez dodatnega zimskega krmljenja, zato se jim v zimskih mesecih dodaja velike količine krme in močnih krmil.
- Krmljenje s tolikšnimi količinami krme je po letu 2000 privedlo do skokovitega, neobvladljivega porasta števila divjadi, predvsem jelenjadi. V zadnjih 20 letih se je stalež jelenjadi povečal za več kot petkrat.
- Popisi objedenosti gozdnega mladja, ki jih izvaja Zavod za gozdove, so za dele Slovenije z največjo populacijo divjadi pokazali katastrofalne rezultate. Divjad do višine 1,5 m uniči vse plemenite listavce, jelke, bore in macesne ter vse hraste. Ostane le smreka, objedena bukev in za vzorec mehkih in trdih listavcev, po opažanju nekaterih pa divjad ogroža celo smreko.
- Najbolj ogroženi predeli so osrednje in zahodne Karavanke, Jelovica in Pokljuka, popisni enoti Snežnik in Javorniki na Notranjskem, enoti Rog in Goteniško pogorje na Kočevskem ter predel Notranjske od Blok do Javornikov in Rakitne.
- Če ne bomo ukrepali, bo naravni razvoj mešanega gozda zastal in nastala bo nepopravljiva škoda.
Na letošnjem sejmu Agra sta Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pripravili okroglo mizo z naslovom Kakšne gozdove bomo zapustili zanamcem. Spodaj so povzete ugotovitve, kot jih je v pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela z dne 24.9.2022 predstavil soudeleženec okrogle mize g. Franc Miklavčič iz ZLGS. G. Miklavčiču je problematika zelo dobro poznana, saj je ne le lastnik gozda, temveč je vso poklicno dobo deloval kot revirni gozdar in lovec.
V zadnjih 20 letih se je stalež divjadi torej povečal za več kot petkrat in vidimo lahko, da sedanje upravljanje vodi do nenadzorovanega večanja številčnosti jelenjadi.
G. Miklavčič je najprej predstavil glavni vzrok problema naraščanja števila divjadi:
"Prednike današnje jelenjadi so naselili veleposestniki konec 19. stoletja na petih lokacijah po Sloveniji. Istočasno je bil naseljen tudi kozorog, muflon in damjak pa sta bila naseljena sredi prejšnjega stoletja. Samostojnega preživetja je od neavtohtonih vrst zmožen samo kozorog, ostale vrste pa za preživetje potrebujejo dodatno zimsko krmljenje. Po podatkih iz leta 2020 je bilo za zimsko krmljenje jelenjadi, muflonov in damjakov porabljeno 1.660.000 kg silaže, sena in pese ter 850.000 kg koruze, ječmena in pesnih rezancev. Krmljenje je dovoljeno štiri zimske mesece, kar znese skoraj 14 ton krme in sedem ton močnih krmil dnevno. Rezultat takšnega gospodarjenja je stalno večanje številčnosti, predvsem jelenjadi."
Nato je g. Miklavčič obrazložil, da sicer ne razpolagamo s podatkom o številu divjadi, vseeno pa si lahko pomagamo z dvema podatkoma: letnim številom odvzema in rezultati popisa objedenosti.
"Nekatere [drevesne vrste] izginejo že do višine enega metra, prava slika stanja pa se pokaže v višinskem razredu 100-150 cm. Na tej višini iz mladja izginejo vsi plemeniti listavci, jelke, bori in macesni ter vsi hrasti. Ostanejo samo smreka, objedena bukev in za vzorec mehkih in trdih listavcev."
Letno število odvzema je bilo v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja le 60 glav, nato je do osamosvojitve naraslo na 2200 glav. Leta 1995, ko je prišlo do spremembe in je bilo načrtovanje gospodarjenja prenešeno na Zavod za gozdove (ZGS), se je letni odvzem nekoliko zmanjšal, nato pa je leta 2000 pričel skokovito naraščati. Leta 2020 je znašal 7996 glav, lani pa že več kot 9000 glav jelenjadi.
V zadnjih 20 letih se je stalež divjadi torej povečal za več kot petkrat in vidimo lahko, da sedanje upravljanje vodi do nenadzorovanega in neobvladljivega večanja številčnosti jelenjadi.
Drugi način ugotavljanja številčnosti jelenjadi so popisi objedenosti gozdnega mladja, ki jih izvaja Zavod za gozdove. Po letu 2010 so bili opravljeni štirje popisi in rezultati so za predele, kjer je koncentracija jelenjadi največja, katastrofalni (ti predeli so osrednje in zahodne Karavanke, Jelovica in Pokljuka, popisni enoti Snežnik in Javorniki na Notranjskem, enoti Rog in Goteniško pogorje na Kočevskem):
"Na teh območjih je v višini mladja do 15 cm pravo razkošje in pestrost vseh drevesnih vrst. Nekatere izginejo že do višine enega metra, prava slika stanja pa se pokaže v višinskem razredu 100-150 cm. Na tej višini iz mladja izginejo vsi plemeniti listavci, jelke, bori in macesni ter vsi hrasti. Ostanejo samo smreka, objedena bukev in za vzorec mehkih in trdih listavcev. To je vsa “ponudba”, ki jo je divjad prepustila v nadaljnje gospodarjenje lastniku gozda. Kako si stroka po tem drevesnem genocidu predstavlja jelovo-bukove gozdove brez jelke, ne vem."
"To je zavestno uničevanje drevesne zasnove. Na žalost je res, takšne gozdove zapuščamo našim zanamcem."
Avtor prispevka je nato pozval vse pristojne za problematiko: v prvi vrsti Zavod za gozdove Slovenije, ki je izključno odgovoren za sedanje stanje, poleg njih pa tudi Zavod za varstvo narave, stroko (fakulteto in gozdarski inštitut), večje lastnike, Lovsko zvezo Slovenije in nevladne organizacije.
Če povzamemo - divjadi se štiri mesece na leto polaga po 14 ton voluminozne krme in po sedem ton močnih krmil dnevno, vedoč, da bo ta divjad v naslednjih osmih mesecih v gozdovih pojedla vso jelko, plemenite listavce, hraste in bore. G. Miklavčič je zaključil:
"To je zavestno uničevanje drevesne zasnove. Na žalost je res, takšne gozdove zapuščamo našim zanamcem."
Na zapisano se je v Sobotni prilogi z dne 8.10.2022 oglasil še g. Janez Tušek in dodal nekaj svojih misli:
"Problem [je] izjemno velik in je vseslovenski, a kot kaže, se ga nihče v tej državi ne zaveda prav globoko. Neverjetno je, da ob taki množici javnih profesionalnih služb za gozdove na ravni države, ob velikem številu profesionalnih lokalnih revirnih gozdarjev po vsej Sloveniji in ob nepreglednem številu nevladnih organizacij, ki se borijo za okolje, o opisanih težavah z našim gozdom nihče ne piše in nihče prav veliko ne ukrepa … Vsi tisti, ki skrbimo za gozd, ga negujemo in opazujemo njegov razvoj, že nekaj desetletij poznamo težave, opisane v prispevku. Vsi tisti, ki to počnemo, se zavedamo, da smo gozd dobili samo v najem, čeprav smo formalno lastniki, da smo ga dobili od svojih prednikov in da ga moramo v čim boljšem stanju predati našim zanamcem."
"Problem [je] izjemno velik in je vseslovenski, a kot kaže, se ga nihče v tej državi ne zaveda prav globoko."
G. Tušek je omenil tudi, da bi k ogroženim predelom sam dodal še predel Notranjske od Blok do Javornikov in Rakitne, saj je tam obnova gozdov po naravni poti praktično zastala. Kot ogroženi vrsti navaja tudi javor in duglazijo:
"Na tem območju se v tem trenutku praktično ne najde jelke, visoke dva ali tri metre, ki bi bila stara nekaj desetletij. Podobno velja za javor in duglazijo. To pomeni, da naravnega razvoja ni več."
Zaradi divjadi naj bi bili po njegovih opažanjih ogroženi tudi smreka in bukev. Razviden je napad na smreke in bukve že večjih sadik, premera od 5-15 cm, ki jo divjad oguli po delnem ali celotnem obsegu debla.
G. Tušek je zaključil z mislijo:
"Danes od številnih slišimo, da imamo bogate gozdove, da premalo izkoriščamo gozd in da smo med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. To je lepo, a kaj, ko se bo trend ob nadaljevanju današnje situacije v prihodnje obrnil v drugo smer in ne bomo imeli ne ljudi ne znanja, da bi ta trend zaustavili in obrnili. Kdo bo takrat odgovarjal za nepopravljivo škodo?"
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!