PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektronske sveče epidemija farmacija feritin flebotomija fosfati FSME-Immun gibanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP Indija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija javno dobro jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kompost kompostno stranišče KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kvasovke laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina lokalne valute Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani nadledvična žleza Nara Petrovič navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki ogljikov dioksid okolje onesnaženje orientacija osteoporoza otroci pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podtalnica poliamini prašičja gripa prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psi ptiči ptičja gripa rak Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji ribe samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres sveče svetloba ščitnica šola španska gripa šport tehnologija testiranje težke kovine tradicija transferin trebušna slinavka ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost železo želodec žuželke

Dr. Claus Köhnlein o novem koronavirusu

Objavljeno: 2.5.2020

Dr. Claus Köhnlein je nemški zdravnik interne medicine iz Kiela (specializacijo je zaključil na oddelku za onkologijo Univerze v Kielu) in spada med zdravnike, ki so pred nekaj desetletji ugotovili, da s protivirusnimi zdravili za AIDS povzročajo več škode kot koristi. Na podlagi svojih bogatih izkušenj z virusi je leta 2009 izdal knjigo z naslovom Virus Mania, marca pa je za nemški RT podal mnenje, da paciente s covidom-19 napačno in/ali preagresivno zdravijo (med drugim z zdravili za AIDS, ki jih opisuje kot “precej strupena”), kar vodi do nepotrebnih smrti. Dr. Köhnlein od leta 1993 dalje deluje v zasebni ambulanti, kjer zdravi paciente s hepatitisom in AIDS-om, ki so skeptični glede protivirusnih zdravil.

V intervjuju, ki ga je 7. aprila objavila neodvisna raziskovalna novinarska platforma KenFM, dr. Köhnlein opiše pomanjkljivosti metode PCR, s katero ugotavljajo prisotnost novega koronavirusa, poda svoj pogled na epidemijo in ponovno obrazloži težave z zdravljenjem. Originalen posnetek v nemščini najdete na spletni strani KenFM in YouTube-u. (Podprite KenFM)

KenFM: S koronavirusi se ne ukvarjate od včeraj, temveč ste na to temo že leta 2009 izdali knjigo z naslovom Virus Wahn (ang. Virus Mania). Preden preideva k vprašanjem, bom citiral odlomek iz knjige:

“Dnevni pregled novic nam daje vtis, da svet stalno ogrožajo epidemije virusov. Trenutno na naslovnicah prevladuje najnovejša različica grozljivke, virus prašičje gripe H1N1. Javnost strašijo tudi s poročili o ptičji gripi, SARS-u, hepatitisu C, AIDS-u, eboli in bolezni norih krav. A ta poročila spregledajo, da obstoj in bolezensko oziroma smrtonosno delovanje teh patogenov nista bila nikoli dokazana. Dejstvo, da medicinske avtoritete in mediji trdijo, da dokazi obstajajo, je posledica tega, da so pred nekaj desetletji prenehali z direktno detekcijo virusov in namesto tega pričeli uporabljati indirektno “detekcijo” (kamor spadata ugotavljanje prisotonosti protiteles in metoda PCR). A moderne metode detekcije virusov “ne povedo nič o tem, kako se virus razmnožuje, katera žival je nosilec virusa in kako virus ljudi naredi bolne”, kot je v znanstveni reviji Science zapisalo več kot ducat kritičnih vrhunskih virologov. “To je podobno, kot bi gledali prstni odtis in na podlagi tega sklepali, da ima nekdo slab zadah.”

To je uvodni tekst v knjigo, ki ste jo izdali leta 2009, zdaj pa sledi moje prvo vprašanje. S kakšnim testom ugotavljamo prisotnost novega koronavirusa, kaj meri test in kako interpretiramo rezultate?

Claus Köhnlein: Tudi za testiranje na koronavirus uporabljamo metodo PCR z vsemi njenimi pomanjkljivostmi. Ta test je izredno občutljiv. Pogovarjali smo se z izumiteljem testa, Karyjem Mullisom, s katerim sem se že večkrat srečal (žal je lansko leto umrl). Rekel je: “Test je veliko preobčutljiv, da bi se ga dalo uporabljati v mikrobiologiji.” A na žalost se je točno to zgodilo. Zdaj virologi v glavnem uporabljajo ta test, katerega pomanjkljivost je, da ne morete vedeti, ali ima to, kar z njim merite, kakršnokoli povezavo s klinično sliko bolnika.

Občutek imam, da zaradi panike in strahu prihaja do preagresivnega zdravljenja. Res upam, da v Nemčiji do tega ne bo prišlo.

KenFM: Prosim razložite, kaj pomeni “občutljiv”.

Claus Köhnlein: Dovolj je že en sam košček DNK, da test reagira pozitivno. A en košček DNK ni dovolj za bolezen; če nekdo zboli zaradi virusa, ima v telesu veliko virusno breme, česar pa ta test ne meri.

KenFM: To pomeni, da je pomanjkljivost testa prav njegova občutljivost?

Claus Köhnlein: Točno tako, test ne dokazuje vzročne povezave. Ne vemo torej, ali ima to, kar meri test PCR, vzročno povezavo z boleznijo. In dejansko veliko pacientov, ki na testu reagirajo pozitivno, ni bolnih.

KenFM: Obstajajo različni koronavirusi – trenutno aktualni nosi oznako covid-19 in velja za posebej nevarnega. Se s tem strinjate?

Claus Köhnlein: Ne morem sprejeti tega, da je bolj nevaren. Vsak dan nam govorijo, da številke naraščajo, a gre za absolutne številke. Če stalno prištevamo nove primere, se vsota ne more zmanjšati.

KenFM: To torej pomeni, da gre za absolutno število tistih, ki so bili na testu pozitivni, kar pa še ne pomeni, da so ti ljudje tako zboleli, da bi morali v bolnišnico. Ni rečeno, da se situacija slabša glede na število izvedenih testov.

Claus Köhnlein: Točno to je problem. S številom opravljenih testov se seveda povečuje tudi število pozitivnih oseb. A delež pozitivnih ostaja enak.

KenFM: In zato ne moremo govoriti o porastu?

Claus Köhnlein: Da, tako je. To pomeni tudi, da ne gre za nov virus. Če delež pozitivnih ostaja enak, je to pokazatelj, da merimo nekaj, kar je bilo v populaciji prisotno že prej. Če bi delež naraščal eksponentno, bi bil to pokazatelj, da gre za nov virus.

Če je okužba virusna, bi odsvetoval uporabo kortizona in protivirusnih zdravil. Tudi antibiotiki so za zdravljenje virusnih pljučnic zelo neprimerni.

KenFM: Glede na podatke Inštituta Roberta Kocha je delež pozitivnih testov med koledarskima tednoma 11 in 12 porasel le za 1% (iz 6 na 7%). Zastavlja se torej vprašanje, ali so ukrepi upravičeni. Eksponentno širjenje virusa bi pomenilo, da je okužen vedno večji delež ljudi. Bi z medicinskega vidika lahko rekli, da pozitiven test avtomatsko pomeni, da je nekdo bolan in potrebuje zdravnika?

Claus Köhnlein: Sploh ne, to je odvisno od klinične slike. Praviloma ne potrebujemo zdravnika. Ponavadi gre za smrkanje in kašelj, včasih tudi za vnetje pljuč – v tem primeru je potrebna pomoč zdravnika, a je potrebno biti pazljiv in najprej ugotoviti, ali gre za virusno pljučnico ali za bakterijsko okužbo, nato pa temu ustrezno ukrepati. Če je okužba virusna, bi odsvetoval uporabo kortizona in protivirusnih zdravil. Tudi antibiotiki so za zdravljenje virusnih pljučnic zelo neprimerni.

KenFM: Zakaj?

Claus Köhnlein: Zavirajo imunski sistem.

KenFM: Torej škodijo že tako preobremenjenemu telesu?

Claus Köhnlein: Tako je. Mislim, da se paciente s covidom-19 preagresivno zdravi. Govoril sem že o raziskavi iz Lanceta, kjer so pacienta v bolnišnici v Wuhanu zdravili s 600 mg kortizona, protivirusnimi zdravili, intravenoznimi antibiotiki in interferonom, in lahko si predstavljate, da se ni dobro končalo (50-letni pacient je umrl, op.pr.). A dandanes je težko biti poleg pacienta s hudo boleznijo in pridigati terapevtski nihilizem. To je pogosto nemogoče. Zaradi skrbi in strahu se paciente zdravi preveč agresivno.

Dobil sem tudi podatke iz zdravstvenega oddelka v Italiji (datum 17. marec). Iz podatkov je razvidno, da so več kot 50% italijanskih pacientov zdravili s protivirusnimi zdravili, 30% s steroidi in 80% z antibiotiki.

Zdaj virologi v glavnem uporabljajo ta test, katerega pomanjkljivost je, da ne morete vedeti, ali ima to, kar z njim merite, kakršnokoli povezavo s klinično sliko bolnika.

KenFM: Kar opisujete, je povezano tudi s tem, da ste kot zdravnik z eno nogo že v zaporu, če pacientu ne ponudite vsega, kar imate na voljo?

Claus Köhnlein: Da. Zdravniki se nagibajo k temu, da pretirano zdravijo; veliko težje se je držati nazaj.

KenFM: V nasprotnem primeru vas lahko obtožijo, da niste storili vsega, kar je možno. Kako vidite klasični potek bolezni covid-19?

Claus Köhnlein: Vtis imam, da gre za klasičen potek bolezni, kar pomeni, da bolezni klinično ne morem ločiti od npr. gripe ali drugih prehladnih obolenj. Razliko je možno ugotoviti le z metodo PCR za ugotavljanje prisotnosti koronavirusa ali influence. Pri koronavirusu naj bi šlo za značilen suh kašelj, a tak kašelj pogosto spremlja tudi druga obolenja, kar pomeni, da v resnici ne gre za tipičen simptom koronavirusa.

KenFM: Bi sploh opazili, da se kaj posebnega dogaja, če mediji ne bi govorili o pandemiji?

Claus Köhnlein: Če ne bi imeli testov, ne bi opazil nobene nove klinične slike.

KenFM: Kakšen odstotek okuženih je po vašem mnenju primeren za oskrbo na intenzivni negi?

Claus Köhnlein: Težko rečem, ker nimam nobenega okuženega pacienta, ki bi ga moral zdraviti. Nekaj jih je v Kielu, a oddelki intenzivne nege so zaenkrat bolj ali manj prazni. Še vedno smo v obdobju “zatišja pred nevihto”.

To pomeni tudi, da ne gre za nov virus. Če delež pozitivnih ostaja enak, je to pokazatelj, da merimo nekaj, kar je bilo v populaciji prisotno že prej. Če bi delež naraščal eksponentno, bi bil to pokazatelj, da gre za nov virus.

KenFM: Danes zjutraj sem vas poskušal poklicati, pa ste imeli polno ambulanto. Med pacienti ni bilo primerov s koronavirusom?

Claus Köhnlein: Ne, nobenega.

KenFM: Na križarki Princess Diamond so odkrili koronavirus, potniki so morali za več tednov v karanteno, 3700 ljudi ni smelo zapustiti ladje. 700 potnikov je bilo na testu pozitivnih, 6 jih je umrlo. To pomeni, da je bila smrtnost na ladji nižja od 1%. Kako se to ujema z ocenami, da je smrtnost zaradi covida-19 približno 5%?

Claus Köhnlein: Ne ujema se. Težko vam razložim, zakaj; ne vem od kod so prišle te številke.

KenFM: Ali obstajajo tudi drugi virusi, ki predstavljajo podobno ali celo bistveno večje tveganje za zdravje, o katerih v tem trenutku nihče ne govori? Je klasična gripa trenutno aktivna v Nemčiji in ali ljudje zaradi nje umirajo?

Claus Köhnlein: Po ocenah Inštituta Roberta Kocha klasična gripa v Nemčiji povzroči od 10.000 do 25.000 smrti letno. Kar se tiče koronavirusa, smo od te številke še precej oddaljeni. Po mojem mnenju epidemija koronavirusa, če to sploh je in ne gre le za epidemijo testov, ni klinično relevantna.

KenFM: Že od vsega začetka trdite, da ne gre za klinično pomembno bolezen, a krivulja gre eksponentno gor. Kaj mislite, da se bo zgodilo?

Claus Köhnlein: Težko rečem, kaj se bo zgodilo, a občutek imam, da zaradi panike in strahu prihaja do preagresivnega zdravljenja. Res upam, da v Nemčiji do tega ne bo prišlo.

KenFM: Bi potem rekli, da gre za ustvarjeno pandemijo? Da če ne bi govorili o pandemiji, sploh ne bi prišlo do masovnega zbolevanja?

Claus Köhnlein: Da, mislim, da je temu tako.

KenFM: V alternativnih medijih ste že podali vaše zdravniško mnenje o potencialni nevarnosti koronavirusa. Kakšne so bile reakcije?

Podobno sem doživljal že s ptičjo in prašičjo gripo in ne skrbi me možna epidemija, zelo pa me skrbijo protiukrepi za zaustavljanje epidemije.

Claus Köhnlein: Veliko se jih strinja z menoj. Tudi moji kolegi so si ogledali publikacijo v Lancetu in so mnenja, da bi takšna terapija pri virusnih boleznih lahko zavirala imunski sistem in bi torej lahko imela zelo negativen vpliv na potek bolezni.

KenFM: Trenutno z nami komunicira le še en zdravnik, virolog Drosten, in Inštitut Roberta Kocha. Zastavlja se vprašanje, zakaj ostali zdravniki z drugačnim mnenjem ne upajo spregovoriti? Na koncu koncev imamo v Nemčiji 390.000 zdravnikov…

Claus Köhnlein: Jaz imam tu posebno vlogo, saj sem na to temo napisal knjigo. Podobno sem doživljal že s ptičjo in prašičjo gripo in ne skrbi me možna epidemija, zelo pa me skrbijo protiukrepi za zaustavljanje epidemije. Vidim, da so v planu novi virostatiki, verjetno celo množično cepljenje. Spominjam se 1970-ih let, ko je bila v Ameriki prisotna prašičja gripa in je bilo na koncu že tako razgreto ozračje, da so razmišljali o izbiri med “imeti cepljenje in ne imeti epidemije” ali “ne imeti epidemije in imeti cepljenje”.

KenFM: Torej gre za posel, kjer farmacevtska industrija “zagrabi” ali celo sama razglasi pandemijo, nato pa države po vnaprej dogovorjeni ceni kupijo sredstva za boj proti njej in državljane prisilijo, da jih uporabijo?

Claus Köhnlein: Ja, takšne scenarije zdaj že nekaj časa redno doživljamo. Vmes je bil zopet alarm za črne koze. Takrat naj bi Saddam Hussein posedoval biološko orožje za množično uničenje; ne le kemično, temveč tudi biološko (katerih v resnici ni imel). Patogen črnih koz so označili za orožje, ki ga morda nosi v žepu, zato je Nemčija (in ostale evropske države) za vsakega državljana kupila cepivo proti črnim kozam, torej skupno 80 milijonov odmerkov cepiva. Podobno se je nato zgodilo s prašičjo gripo – cepivo je bilo priporočeno, čeprav ni praktično nihče zbolel za prašičjo gripo, na koncu pa se ljudje niso hoteli cepiti, zato so morali cepivo zavreči, stroški pa so bili ogromni.

Občutek imam, da bo zdaj prišlo do podobne situacije, še posebej s protivirusnim zdravilom remdesivir, ki spada med nukleozidne analoge oziroma prekinjevalce verige DNK. Tovrstna zdravila izhajajo iz kemoterapije (terapije za zdravljenje raka). Ker gre v tem primeru za virus prehlada, se mi zdi vse skupaj izredno neugodno.

Govoril sem že o raziskavi iz Lanceta, kjer so pacienta v bolnišnici v Wuhanu zdravili s 600 mg kortizona, protivirusnimi zdravili, intravenoznimi antibiotiki in interferonom, in lahko si predstavljate, da se ni dobro končalo (50-letni pacient je umrl, op.pr.).

KenFM: O zdravilu remdesivir, ki ste ga pravkar omenili, smo tu že razpravljali. Izdeluje ga podjetje Gilead Sciences. Na njihovi spletni strani sem zasledil odprto pismo direktorja, v katerem piše, da ga je kontaktiralo veliko ljudi in ga rotilo, naj zdravilo čim prej pride na tržišče, po možnosti brez dolgoročnih raziskav. En glavnih delničarjev podjetja je Donald Rumsfeld (bivši ameriški obrambni minister, op.pr.), financira pa ga tudi fundacija Billa in Melinde Gates. Gates je tudi glavni sponzor Svetovne zdravstvene organizacije, kar pomeni, da ne moremo govoriti o neodvisnosti. Postavil bi vam še eno vprašanje o Inštitutu Roberta Kocha – kako neodvisna sta po vašem mnenju naša zvezna vlada in Inštitut od farmacevtske industrije?

Claus Köhnlein: Ne vem, kakšen je denarni tok, vendar se bojim, da če fundacija Billa Gatesa financira Svetovno zdravstveno organizacijo, gre denarni tok naprej v takšne inštitucije, in če je temu tako, potem Inštitut Roberta Kocha zagotovo ni neodvisen.

KenFM: Še zadnje vprašanje. Kako mislite, da se bo trenutna kriza razpletla, bodo vlade zopet kupile cepiva za milijardne vsote?

Claus Köhnlein: Da, verjetno. Enako velja za protivirusna zdravila. Upam samo, da bodo zdravniki dovolj razumni, da jih ne bodo uporabljali, ali pa bodo vsaj počakali, dokler ne bodo narejene s placebom kontrolirane, randomizirane študije. A kot sem že rekel, virus prehlada zdraviti z nukleozidnimi analogi se mi zdi absurdno – podobno, kot bi na vrabca streljali s topovi.

KenFM: Danska je že napovedala zakon za obvezno cepljenje, ko bodo cepiva na voljo, izvrševala pa naj bi ga s pomočjo policije in vojske. Se vam zdi možno, da do česa takšnega pride tudi v Nemčiji?

Claus Köhnlein: Prvi korak je bil narejen s cepljenjem proti ošpicam, kar je dejansko v nasprotju z osnovno pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti. Drugače pa se mi v tem trenutku zdi vse možno.

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.