PO OZNAKAH
5G aditivi adjuvanti AIDS ajurveda alergije alge aloe vera aluminij anemija antibiotiki antidepresivi antropologija ARDS astma avtizem avtoimunske bolezni baker bakterije baterije bazna postaja biodiverziteta bolhe brezposelnost brezvrvični telefon budizem cenzura cepiva cepljenje Cervarix Charles Eisenstein Claus Köhnlein Cochrane covid-19 čebele čistila črevesje čuječnost daljnovod darilna ekonomija davica demokracija denar deževni pragozd diabetes dihala dihanje DNK dušik dvoživke E120 E250 E407 E450 E451 E452 E621 ekološke sveče ekonomija električna napeljava elektrohipersenzibilnost elektronska varuška elektronske sveče epidemija farmacija feritin flebotomija fosfati FSME-Immun gibanje gnojila gozdovi gripa GSO Hans Selye Helena Norberg-Hodge hemoglobin hemokromatoza hepatitis hidroksiklorokin hiperaktivnost hipoksemija hormoni HPV hrenovke humanitarnost iatrogene poškodbe ICNIRP Indija industrializacija infekcijske bolezni insekticidi intenzivna vzreja intubacija javno dobro Jeromy Johnson jetra jod kanalizacija kandidiaza karagenan karantena kava kisik klimatske spremembe klopi KME kmetijstvo kompost kompostno stranišče KOPB korale koronavirus korupcija kriza krma krvni tlak kvasovke laboratorijske preiskave Ladakh ledvice levkemija ležarina lokalne valute Lyrica mačke mamografija maternični vrat medicina mediji meditacija mehanska ventilacija meningoencefalitis menstruacija meso migranti mikroorganizmi mikrovalovi minimalna plača mobilni telefon monetizacija motnja propadanja čebeljih družin možgani nadledvična žleza Nara Petrovič navigacija nevarni odpadki nevrotoksičnost nikelj nitrati nitriti nitrozamini nosečnost obresti odpadki ogljikov dioksid okolje onesnaženje optična vlakna orientacija oslovski kašelj osteoporoza ošpice otroci otroška paraliza pametna hiša pametni merilnik pandemija parafin paraliza PCB PCR permakultura permetrin pesticidi Peter Gøtzsche piretroidi plastika pljuča pljučnica plodnost podtalnica poliamini prašičja gripa prebava predrakave spremembe prehrana prehranska dopolnila prekarno delo propaganda protesti protitelesa protivirusna zdravila prst psi ptiči ptičja gripa rak Ray Peat razkužila recikliranje re-lokalizacija remdesivir respiratorji revščina ribe samomor SAR SARS Satish Kumar sevanja sežig Silgard Silvio Gesell skupnost sledenje stikom sol solarne sveče sončne celice spanje srce in ožilje staranje stranski učinki stres sveče svetloba ščitnica škrlatinka šola španska gripa šport tehnologija testiranje težke kovine tifus tradicija transferin trebušna slinavka tuberkuloza ulcerozni kolitis uši UTD virusi vitamini vnetje voda vrtnarjenje Wi-Fi zakol zakonodaja zdravila zdravje zelenjava zemlja znanost zrak železo želodec žuželke

Dihalne vaje

Objavljeno: 12.9.2019

Tokrat bomo predstavili enostavne, a učinkovite dihalne vaje. Gre za vaje čuječnosti iz vietnamske budistične tradicije, pri katerih se osredotočimo na dihanje in ga zavestno upočasnimo. Pomagajo pri obvladovanju stresa ter pri najrazličnejših kroničnih boleznih, krepijo moč koncentracije in nam omogočijo, da življenje živimo bolj polno.

  • Če ste začetnik, je najboljše, da se uležete na odejo ali kako drugo tanko podlago. Roke imejte ob strani telesa. Glave ne podpirajte z blazino. Pazite, da na začetku ne pretiravate, saj so pljuča po veliko letih nepravilnega dihanja šibka.
  • Počasi vdihnite dolg vdih in se ves čas zavedajte, da globoko vdihujete. Nato izdihnite ves zrak v pljučih in se ob tem zavedajte, da izdihujete.
  • Nato poskusite z metodo sledenja dolžini diha. Osredotočite se na izdih in opazujte, kako dolg je. Izmerite dolžino izdiha tako, da sami pri sebi štejete (lahko si pomagate tudi z uro, ki tiktaka): 1, 2, 3… Ko to nekajkrat ponovite, boste vedeli približno dolžino izdiha - recimo, da je to 5 enot.
  • Poskusite izdih podaljšati za eno enoto ali dve, tako da bo dolg 6 ali 7 enot. Na ta način pljuča še dodatno izpraznite. Ko končate z izdihom, počakajte trenutek, da pljuča sama prično z vdihom. Pustite jim, da vdihnejo toliko zraka, kolikor ga hočejo. Vdih je normalno krajši od izdiha. Izmerite še dolžino vdiha.
  • Nekaj tednov tako vadite in bodite, medtem ko ležite, ves čas pozorni na izdihe in vdihe.
  • Dihanje lahko nato na isti način spremljate in uravnavate tudi med tem, ko hodite, sedite, stojite in še posebej, ko ste zunaj. Ko hodite, lahko dolžino diha merite kar s koraki. Po kakem mesecu takšne prakse se bo razlika med dolžino izdiha in vdiha zmanjšala in sčasoma izginila, tako da bosta izdih in vdih enako dolga. Torej, če bo dolžina izdiha 6 enot, bo tudi vdih dolg 6 enot.
  • Če med vadbo začutite utrujenost, takoj prenehajte z njo. Tudi če ne čutite utrujenosti, ne pretiravajte - 10 do 20 podaljšanih, enakomernih dihov na vadbo je dovolj.
  • Namesto številk lahko uporabite tudi besedne zveze, ki jih ritmično izgovarjate, npr. stavek “moje srce je zdaj mirno” lahko nadomesti štetje do 5.
  • Dihanje mora biti lahkotno, enakomerno in tekoče. Mora biti tako tiho, da ga oseba, ki sedi zraven vas, ne sliši. Mora biti tekoče in povezano kot tok reke in ne odrezavo in sunkovito kot galop konja. Dolžina izdihov in vdihov mora biti relativno dolga.

Za inspiracijo dodajamo še nekaj citatov budističnega učitelja Thich Nhat Hanha, ki je opisane vaje predstavil v knjigi Čudež pozornosti:

“Ko obvladamo dihanje, si povrnemo kontrolo nad našim telesom in umom. Vsakič, ko se počutite raztresene in se ne morete zbrati, uporabite metodo opazovanja svojega diha. Po približno 10 do 20 minutah se bodo vaše misli umirile in postale kot vodna gladina, na kateri ni najmanjšega valu.”
“Pred leti sem bil hudo bolan. Po nekaj letih jemanja zdravil se mi stanje ni izboljšalo. Lotil sem se dihalnih vaj in tej praksi se lahko zahvalim, da sem danes zdrav.”
“Veliko ljudi govori o izjemnih koristih, ki jih prinaša pravilno dihanje. Poročajo, da je človek, ki zna dihati, človek izjemne vitalnosti: dih gradi pljuča, krepi kri in obnavlja vse organe v telesu. Pravijo, da je pravilno dihanje pomembnejše od prehrane. In vse to je res.”

Podprite naš projekt

Projekt Ni nam vseeno je naše darilo vam. Ustvarjamo ga s srcem, v želji, da najdete koristne informacije, ki bi vam lahko pomagale, da (p)ostanete zdravi. Vsak doniran znesek bo porabljen za dober namen.
Doniraj
Vsa vsebina na spletni strani (razen slik) je pod licenco Creative Commons (CC BY 4.0). Prosto kopirajte, prilagajajte in razširjajte naprej.